Category Archives: Uncategorized

Vesolje

Category : Uncategorized

Zoja T., 25.11.2022

Vesolje je staro približno 13,7 milijarde let in je nastalo z velikim pokom, ko so se pojavili čas, prostor in energija. Ob poku se je začelo hitro širiti in se širi še danes. V vidnem delu vesolja, ki ga lahko dosežemo z dosedanjo tehnologijo, smo odkrili na milijone galaksij, ki jih sestavlja na milijarde zvezd, kar govori, kako veličastno je vesolje.

Osončje. Vir fotografije: https://uciteljska.net/kvizi/HotPot/Vesolje_dopolni/Vesolje.htm

Opazovanje nočnega neba nam kdaj polepša  sled meteorja. Meteor se znajde na Zemljini poti okoli Sonca in se z veliko hitrostjo zaleti v atmosfero. Preden del razpade, za seboj pusti svetlikajočo sled. Večji kot je meteorit, bolj svetel in spektakularen je meteor. Ob doživljanju meteorskega dežja si težko predstavljamo, da se v vesolju skrivajo še mnogo večje skale, katerih sledi si na nebu ne želimo videti.

Meteorski dež. Vir fotografije: https://sensa.metropolitan.si/za-navdih/kako-opazovati-danasnji-meteorski-dez/

Po Osončju pa švigajo tudi kometi in asteroidi, ki so bistveno večji od meteoridov. Kometi večinoma izvirajo iz obrobja Osončja, večina asteroidov pa je v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom. Gravitacija včasih posameznemu asteroidu spremeni pot ter ga pošlje bližje Zemlje. Predvsem pa asteroidov po Osončju kar mrgoli. Prevladujejo nekaj metrske skale, medtem ko so stometrski asteroidi redki. Poti asteroidov in Zemlje se ne križajo pogosto. Okoli Sonca potujejo po različnih poteh, srečanje pa je malo verjetno tudi zaradi tega, ker je Osončje zelo prostrano.                                                                                                                             

Zemlja, pogled iz vesolja. Vir fotografije: http://ivanjurgec.com/kaj-nas-vesolje-lahko-nauci-o-zivljenju/

Viri:

https://eucbeniki.sio.si/fizika8/147/index.html

https://kvarkadabra.net/oznake/vesolje/


Tradicionalni slovenski zajtrk na Majdi

Category : Uncategorized

Eva B., 25.11.2022

Tradicionalni slovenski zajtrk poteka na dan slovenske hrane, ki ga obeležujemo 18. novembra 2022.

Eden izmed glavnih namenov dneva hrane je ozaveščanje, da je na svetu veliko ljudi, ki trpijo za pomanjkanjem hrane. Na ta dan vsi zajtrkujejo hrano iz svojega domačega okolja in pozornost namenijo vsebinam projekta. Tradicionalni zajtrk vsebuje kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Namen projekta je obveščati otroke in mladino:

  • o pomenu zajtrka kot slovenski tradicionalni jedi,
  • o prednostih lokalno pridelanih živil,
  • o pomenu slovenske kmetijske dejavnosti in čebelarstva,
  • o pravilnem ravnanju z odpadki,
  • o pomenu zdravega načina življenja, s pomembnim pomenom gibanja in zdrave prehrane,
  • o ozaveščanju pridelave pridelka.

Pomembno je, da že v otroštvu spoznamo in se naučimo o pomenu zdravih živil, predvsem tistih, ki so iz domačega okolja. Zelo priporočam uživanje sezonske hrane iz lokalnega okolja, saj je takšna hrana običajno bolj dozorela in ima višjo hranilno vrednost.

Z daljšanjem potovanja pridelka se zelo zmanjša količina različnih vitaminov, ki so za naše telo izredno pomembni. Pri pridelkih domačega izvora zaradi domače pridelave ni potrebno uporabljati umetnih dodatkov, zato so sicer lahko manj obstojna, vendar pa imajo še vedno svoj bogat in tradicionalen okus. S kupovanjem živil od domačih in lokalnih pridelovalcev pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov, ki onesnažujejo okolje. Z izbiro domače hrane ohranjamo tudi delovna mesta. V tem obdobju smo lahko še videli in spoznali kako to, da imamo v državi visoko stopnjo samooskrbe z lokalno pridelano kakovostno hrano. Veliko ljudi pridela veliko svoje hrane, ki jo uporabijo za svojo kuhinjo. To znaš potem še posebej dobro ceniti. Glavni namen dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Obeležujemo ga vsako leto tretji petek v novembru, osrednji dogodek dneva slovenske hrane pa je tradicionalni slovenski zajtrk. Dan slovenske hrane obeležujemo od leta 2012. Leta 2022 smo dan slovenske hrane obeležili v petek, 18. novembra.


Zbirka Pet prijateljev

Category : Uncategorized

Sofija J., 25.11.2022

Si že prebral kakšno knjigo iz zbirke Pet prijateljev? Če nisi, se takoj odpravi v knjižnico – morda je kje še kakšna knjiga, če niso že vse izposojene. Napisala jih je angleška pisateljica Enid Blyton (1897-1968). V zbirki je 21 knjig in nekatere so tudi svetovne uspešnice. Glavni književni junaki so:

Dick – radoveden in prijazen deček, ki rad draži svojo mlajšo sestro in vedno čaka na novo dogodivščino. Anne – najmlajša in najbolj strahopetna, a je prava mala  gospodinja in brez nje zagotovo ne bi preživeli, včasih ima predolg jezik in ji kakšna skrivnost tudi uide. Julijan – Dickov in Annin brat, ki obožuje svojega brata in sestro, zelo rad ju draži, še posebej Anne. Julijan je najstarejši in zato misli, da je odgovoren za vse, vedno čaka na pustolovščino. George (njeno pravo ime je Georgina, saj je punca, a to sovraži in si želi postati fant) – je zelo trmasta in vztraja pri svojem. Timmy – pes, ki prijateljem sledi pri vsaki dogodivščini in obožuje otroke, brez njega bi se jim pogosto slabo godilo.

Meni osebno so bile najbolj všeč knjige Skrivnost fantomskega vlaka, Na potepu in Na otoku zakladov. Katera pa je tebi najbolj všeč?

Knjige iz zbirke Pet prijateljev dosegajo vse višje cene: "Zanimanja je  ogromno" - siol.net
Zbirka Pet prijateljev. Vir fotografije: https://siol.net/media/img/12/6f/3a23e1f29aec25445908-pet-prijateljev.jpeg


Intervju z dr. Majo Zalaznik, ambasadorko evropskega prvenstva v rokometu za ženske

Category : Uncategorized

Našo šolo je obiskala dr. Maja Zalaznik, ambasadorka ženskega evropskega rokometnega prvenstva, ki od 4. do 20. novembra 2022 poteka tudi v Sloveniji. Dr. Zalaznik je redna profesorica mednarodnega poslovanja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani z ogromno izkušnjami na visokošolskem in znanstvenoraziskovalnem področju, pa tudi posebna svetovalka in ambasadorka Centra za šport in človekove pravice iz Ženeve ter predsednica Komisije za mednarodno sodelovanje Olimpijskega komiteja Slovenije.

Z dr. Zalaznik sem se pogovarjala Eva B.

Od desne proti levi: dr. Maja Zalaznik, novinarka Eva B., mentorica Diana, foto: Anja B.
  • Ko sem se pripravljala na intervju, sem prebrala, da ste ne samo ambasadorka evropskega prvenstva v rokometu za ženske, ampak se tudi sama aktivno ukvarjate s športom. Ali se že od majhnega ukvarjate s športom?

Vedno sem imela rada šport, ampak tudi glasbo, predvsem pa knjige. Tako sem se najraje skrila pod odeje  in brala. Kmalu pa sem ugotovila, kako pomembno je, da je tvoje telo pripravljeno na vse izzive, ki jih prinese življenje, in postala strastna športnica, kar sem še danes.

  • Ali se tudi vi aktivno ukvarjate z rokometom, je rokomet vaš najljubši šport?

Pravzaprav ne, rokomet spremljam bolj od daleč in strastno navijam za naše rokometne reprezentantke, rada pa kolesarim, tečem, igram tenis, smučam, tečem na smučeh, počnem vse, kar lahko počneš v naravi, seveda pa zaidem tudi v telovadnico in se ukvarjam s crossfit vadbo. Rokomet pa je timski šport, ki nas povezuje, posebej rada navijam za ženske – ženske ženskam!

  • V povezavi s prejšnjim vprašanjem me zanima, zakaj ravno ambasadorka evropskega prvenstva v rokometu za ženske, je vaša želja morda, da bi bila ambasadorka še kakšnega drugega športa?

Rada sem ambasadorka vseh športov, saj čutim, da je moje poslanstvo, da opolnomočim ženske športnice in skrbim za to, da so enako obravnavane kot moški ter njim enakopravne, da imajo enake priložnosti. K sodelovanju na ženskem evropskem rokometnem prvenstvu pa me je povabil predsednik Rokometne zveze Slovenije Franjo Bobinac, zaradi česar sem bila zelo vesela in počaščena, predvsem zaradi dveh ciljev prvenstva; opolnomočenje žensk in trajnost. Ta dva cilja sta med seboj povezana. Če želimo ostati povezani in kakovostno živeti, moramo VSI skrbeti za naravo in lepo okolje. To delamo za vas, naše najmlajše.

  • Pred intervjujem sem med sošolci v 6. razredu izvedla kratko anketo in jih vprašala, kateri šport menijo, da je najbolj priljubljen v Sloveniji. Kakšno pa je vaše mnenje, kateri šport je po vaše najbolj priljubljen med Slovenci?

Po meritvah je verjetno še vedno smučanje, ki ga imamo Slovenci nekje v srcu, ampak seveda tudi vsi drugi športi. Poglejmo samo maraton, tekače, vse Slovence, ki so vsak dan zunaj v naravi in se gibljejo. Šport imamo Slovenci v našem DNK zapisu, vemo, da prinaša zdravje, tudi zdravje naroda.

(opomba novinarke: šestošolci menijo, da je med Slovenci najbolj priljubljen nogomet)

  • Ali imate kakšen nasvet glede nas otrok in športa, kako se lahko otroci začnejo ukvarjati s športom?

Gibati, gibati, gibati se. Vsak dan je potrebno iti ven, v gibanje. Vem, da vas tudi v šolah, še posebej vaši, spodbujajo h gibanju. Tudi kakšen predmet se lahko izvede v naravi, recimo matematika na Rožniku. Dobro je, da znamo uravnovesiti rabo računalnika/telefona z gibanjem, ki pa je vendarle osnova za zdravo življenje. Če si to vgradimo že, ko smo majčkeni, potem je to samoumevno v odraslem življenju.

  • Prebrala sem, da sta glavna »cilja« evropskega rokometnega prvenstva za ženske, ki v tem času poteka v Sloveniji, predvsem opolnomočenje žensk in trajnost. Kako pa se lahko nas deklice opolnomoči v športu?

Prav s tem, da vas spodbudimo, da se rade gibate, da najdete svoj šport, da so pogoji za ukvarjanje s športom za vas enaki kot za dečke, da so pogoji tudi takrat, ko ste profesionalne športnice, za vas enaki, ne glede na to, katera je vaša športna disciplina.

  • Kako pa sta povezana rokomet in trajnost?

Zelo močno. Trajnost pomeni tudi to, da smo na športnem prizorišču trajnostno usmerjeni, da nimamo plastenk, da recikliramo stare mreže in žoge, da se izogibamo onesnaževalnim elementom. Pa kako pridemo na prizorišče, ali vsak s svojim avtom? In seveda pravilno ločevanje in ponovna uporaba odpadkov. Trajnost v komunikaciji, brez papirja. Vse to lahko pripomore k temu, da bo naš svet dlje časa lep, čist in kakovosten.

  • Ali se vam zdi pomembno, da starši svoje otroke pripeljejo tudi na tekme, da lahko le-ti navijajo in izkusijo spremljanje športa v živo? Zakaj se vam zdi to pomembno?

Zato, ker je zelo lepo, če v družini spodbujamo odnos do športa in hkrati podpiramo naše rokometašice, smučarke, skakalke, nogometašice… Je pa prav, da se naučimo tudi športnega navijanja in vrednot športa.

  • Pogosto otroci spremljajo tiste športe, ki jih aktivno spremljajo njihovi starši. Kako lahko otroci po vašem mnenju potem spoznajo ostale športe? Lahko osnovna šola naredi kaj v tej smeri?

Skozi vse vrste bogatih športnih aktivnosti v vrtcih, osnovni šolah, obšolskih dejavnostih. Hvaležna sem vsem učiteljem in ravnateljem, ki spodbujajo gibanje v osnovnih šolah. Upam, da bo ponovno zaživel projekt 45 minut gibanja na dan! Tudi župani, posebej v mestu Ljubljana, ogromno naredijo za šport v šolah. Obstajajo tudi posebne športne zveze, športni klubi in društva, ki ponujajo šport za vse, ne samo za otroke, ampak za celo družino. Smo ena redkih držav, ki imamo svoj dan športa, 23. september. Ta običajno poteka na prostranih zelenicah v Tivoliju, kjer OKS predstavlja različne vrste športa. Nove športe spoznamo tudi preko navijanja za športnico ali športnika, poglejmo samo Janjo Garnbret. Kakšno zanimanje za športno plezanje je vzpodbudila! Športniki so nam vzor in jaz verjamem, da so pravi ambasadorji zdravega načina življenja.

Res najlepša hvala za vaš čas in odgovore. Bi želela še kaj sporočiti našim bralcem?

Da jaz zelo verjamem v vas, najmlajše, hkrati pa mislim, da je potrebno spodbujati nas, starejše, da smo, posebej v trajnostnih ciljih, odgovorni za vas.

Od desne proti levi: dr. Maja Zalaznik, novinarka Eva B., foto: Anja B.


Lepotica slovenskih gozdov

Category : Uncategorized

Sofija J., 11.11.2022

Srna je gozdna žival, ki jo zagotovo vsi poznamo. Srna je vrsta iz rodu jelenov, ki živi v listnatih in mešanih gozdovih v Evropi, Mali Aziji in ob Kaspijskem morju.

 Samca srne imenujemo srnjak. Srna je v primerjavi z drugimi jeleni med manjšimi, v dolžino meri 95–135 cm, v višino pa 65–75 cm. Tehta okrog15–30 kg. Dlaka po telesu je rdečkaste, na glavi pa sive barve. Kožuh postane pozimi temnejši. Ima kratek rep, ki meri 2–3 cm. Rogove imajo le samci in pozimi odpade ter spomladi ponovno zraste. Starejši srnjaki imajo rogove, velike tudi do 25 cm.

Srne živijo same, v parih ali materini družini. Živijo v gozdovih, na poljih in na travnikih. Aktivne so predvsem v mraku, ko se pasejo. Preko dneva se zadržujejo na mirnem in zakritem kraju. Zelo dobro slišijo, tečejo, plavajo in skačejo. Hranijo se z gobami, zelišči, travo, plodovi in zelenimi poganjki.

Srna se najbolje počuti v gozdovih, na travnikih in njivah z majhnimi gozdički. V tem stoletju pa se je srnjad prilagodila tudi življenju na odprtih travnikih. Srnjad je razširjena in pogosta od morske obale do zgornje gozdne meje. Do druge polovice 19. stoletja je bilo na slovenskem ozemlju srnjadi veliko manj kot danes. Povečan odstrel je bil prvič zabeležen v letih 1858–1862. Največje širjenje pa je doživela v zadnjih šestdesetih letih: poselila je celotno Primorsko z zaraščajočim Krasom vred. Pred drugo svetovno vojno srnjadi ni bilo tudi v izrazito poljskih okoliših, v večjem delu Prekmurja ter na Ptujskem in Dravskem polju. Zdaj so vsa našteta območja že gosto poseljena s srnjadjo.

OPOZORILO: če vidite mladiča srne se ga nikakor ne dotikajte, saj mama ni daleč!😊

Srna za mojo hišo. Foto: Sofija J.

Pesem o krompirju

Category : Uncategorized

Jon Č.A., 11.11.2022

Najboljša jed na svetu je krompir,

ni tak kot kak smrdljivi sir,

ocvrt, pražen ali v oblicah,

z njim uživam kot v toplicah.

Tisti, ki ima krompir,

mu nesreča da popoln mir.

Krompirja nikoli ni dovolj,

na krožniku si ga želim vedno bolj.

Pozabi na žemlje, repo in pečenice,

najboljši je pražen krompir od babice Mice.

Stran vrzi pijače kot je pir,

raje privošči si slasten krompir.


Julijin dnevnik

Category : Uncategorized

Špela R., 11.11.2022

Nemara se sprašujete, zakaj sem še vedno budna tako pozno ponoči. Kako pak zaradi sinočnjega dogodka nisem bila zmožna zatisniti očesa. Ko moje srce tako močno razbija mi v prsih, da ne mogla bi pozabiti, kako je Romeov obraz v soju sveč žarel v vsej svoji lepoti in milosti.

Kaj ne razumem, kako moja družina ga lahko tako goreče sovraži, ko pa se je človek zmožen vanj tako hitro zaljubiti. Romeo, ki ne primanjkuje mu kot morje neizmernega poguma, da še sama smrt ga ne prestraši, da ne bi našel svoje poti do mene in se izpovedal. In jaz, ki sem kot kaka kura blebetala, ko pa me je njegov kot topel poletni vetrič mil pogled pustil brez kančka skrbi in sramu na tem svetu.

Da ne premožen plemič ne snubec ne bi premogel dovolj lepote ne miline, da ob njem bi se bila spozabila na ta večer, ki se mi bo kot košček žganega premoga vtisnil v spomin in pustil za sabo sled goreče ljubezni.


Buče na Majdi

Category : Uncategorized

Za vas je ustvarjal 3. B, 11.11.2022

Foto: Maja T.

Falafel

Category : Uncategorized

Eva B., 11.11.2022

Smo sredi jeseni in postaja hladneje. V takem primeru so falafli topla, nasitna, in tako okusna jed, da jo lahko že kar začnete pripravljati.  Najboljše priloge k falaflu vključujejo polnjene paprike, posoljene gobe in zelenjava na žaru. Postrežete ga lahko tudi z “gazpachem”, za zdravo spremstvo pa poskusite streči falafel s solato “quinoa tabbouleh” (solata s kvinojo) ali zelenjavno juho.

Falafel je bil prvič narejen v Egiptu, kasneje pa se je razširil po Bližnjem vzhodu. Obstaja legenda, da so kristjani v rimski dobi v 4. stoletju med lentom pojedli favsko različico. Falafel je v kuhinji Bližnjega vzhoda globoko ocvrta kroglica ali v obliki polpeta, pripravljen je predvsem iz mlete čičerike in naravnih zelišč. Ker je falafel narejen s čičeriko, zelišči, začimbami in česnom, je veganski. Vsebuje vitamine: vitamin C, železo, vitamin B6 in magnezij.

ALERGENI:

  • Čičerika

ČAS:

  • Priprava 15 min
  • Kuhanje 55 min
  • Skupaj 1h 10 min

SESTAVINE:

POSTOPEK:

  • 250g suhe čičerike
  • 1 žlička soli
  • 1,5 žličke pecilnega praška
  • 1 žlička kuminovih semen
  • 1 žlička mletih koriandrovih semen
  • 4 strokov česna
  • 2 žlici nasekljanega peteršilja
  • 1 limona
  • 1 ščepec črnega popra (ali navadnega)
  • Olje za cvrtje
Sestavine za falafle. Foto: Eva B.

PRED DELOM:

Pred delom suho čičeriko stresemo v skledo, zalijemo z zadostno količino hladne vode in jo za vsaj 12 ur namakamo.

  1. Česnove stroke olupimo. Limone operemo, prerežemo na pol in iz ene polovice limone iztisnemo sok. Namočeno čičeriko odcedimo, oplaknemo pod tekočo vodo in ponovno temeljito odcedimo. Zmiksamo jo v multipraktiku skupaj s soljo, kumino, koriandrom, poprom, česnom, peteršiljem in limoninim sokom. Miksamo, dokler ne dobimo drobno sesekljane mase, ki pa ne sme biti popolnoma gladka. Maso predevamo v skledo, katero pokrijemo in za 30 do 60 minut postavimo na stran.
  2. V maso vmešamo pecilni prašek. Z mokrimi rokami iz mase oblikujemo 16 polpetkov.
  3. V globoki ponvi dobro segrejemo olje. Falafle cvremo 4 minute v več izmenah, ker se med cvrenjem v ponvi ne smejo gnesti. Občasno jih obračamo, da se lepo rjavo zapečejo. Ocvrte falafle s penovko poberemo iz olja in odložimo na papirnato brisačo, ki vpije odvečno olje.

DODATNI NASVET:

  • Falafle ponudimo v pita kruhu, skupaj z narezano solato (zeljem), humusom in pekočim smetanovim prelivom.
  • Po želji lahko v maso vmešamo še žlico krušnih drobtin in zelo na drobno sesekljano manjšo čebulo ter koriander.
  • Če masa med cvrenjem razpada, vmešamo nekaj žlic moke.
  • Cvremo v veliki količini maščobe. Živilo mora v njej plavati. Za cvrenje uporabljamo maščobe, ki ne vsebujejo vode, kot na primer kokosova maščoba ali dobro olje.
  • Maščoba za cvrenje je dovolj segreta, če se okoli lesenega roča kuhalnice delajo drobni mehurčki.
Pripravljeni falafli. Foto: Eva B.

Koledar

november 2022
P T S Č P S N
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
282930  
Accessibility