Monthly Archives: december 2022

Nasveti za učenje

^{Zarja D. in Sofija J., 19.12.2022}

Vsi se že veselimo božično-novoletnih počitnic. Pa ne samo zaradi praznikov, ki so pred nami. Ali babičine potice. Ali očijeve slastne božične večerje, da ne omenjamo maminega prazničnega kosila. Ne, verjetno počitnice komaj čakate zato, ker se počutite tako, kot se trenutno avtorici tega članka. Utrujeno…

Za nami je namreč kar naporno ocenjevalno obdobje. Na začetku šolskega leta vedno najprej poslušamo in si zapisujemo, potem pa pride čas, ko moramo svoje znanje pokazati. Pa se sploh znamo učiti?

Vzeli sva si čas, staknili glave skupaj ter malce pobrskali po literaturi in spletu ter za vas izbrali nekaj nama najboljših nasvetov in idej, kako se učiti:

1. Najdi si miren kotiček.
2. Če si stvari težje zapomniš, si jih izpiši z roko.
3. Razporedi si čas tako, da boš imel tudi kaj prostih trenutkov med učenjem. Odmori so pomembni!
4. Med učenjem se ne ukvarjaj z internetom in ne delaj drugih stvari!
5. Z nekom se pogovarjaj o tej snovi – če moraš snov obnoviti, vidiš, kaj že znaš in česa še ne znaš.
6. Če si snovi ne moreš zapomniti, si nanjo naredi kakšno rimo ali pesmico.
7. Med učenjem poslušaj instrumentalno klasično glasbo.
8. Medtem ko se učiš, pij veliko tekočine.
9. Med poukom vprašaj, če česa ne razumeš.
10. Sodeluj pri pouku (hm, ravnokar sva ugotovili, da premalo sodelujeva pri pouku!!!).

Za lažje učenje pa imamo tu še pet P-jev:

• POMISLI ob zaprtem zvezku, kaj ste delali v šoli.
• PRELETI celotno učno snov.
• PREBERI učno snov.
• PONOVI, večkrat preberi.
• PREGLEJ celotno učno snov še enkrat.                            

Upava, da sva ti s temi nasveti pomagali. Pa ne skrbi, če ti vsi ne ugajajo, saj ima vsak svoj okus in način učenja. Tudi Zarja ima svoj način – najlažje se uči, če ima odprto okno in noge na mizi. 😉

Hvala! ob zaključku akcije Za otroški nasmeh

^{uredniški odbor, 19.12.2022}

V novembru 2022 smo imeli na Majdi dobrodelni teden v okviru akcije Rdečega križa Slovenije. “Za otroški nasmeh” smo zbirali nove otroške kape in šale, rokavice, nogavice, suho sadje, sladkarije in piškote. Z vsem zbranim je Rdeči križ obdaril otroke iz socialno šibkih družin.

Hvala vsem, z vašo pomočjo smo nekomu polepšali december ;-)!

Okusna zelenjavna rižota

^{Pia Z., 12.12.2022}

Prihajajo dobri časi, zato si postrezite tudi z dobrim kosilom brez mesa. 

Potrebujemo:

• čebulo
• korenje
• por
• zeleno
• peteršilj
• česen
• oljčno olje
• 200 g riža
• sol in poper
• parmezan 

120g razne zelenjave drobno narežemo: čebulo, korenje, por, zeleno, peteršilj in česen. Zelenjavo lahko tudi nasekljamo v sekljalniku. Popražimo jo na oljčnem olju in dodamo 200g riža. Ko riž zastekleni, zalijemo z jušno osnovo (ali mesno ali zelenjavno ). Solimo in kuhamo na zmernem ognju 20 min ali več, odvisno, kakšno trdoto riža želimo ( AL DENTE ali MEHKEJŠEGA ). K rižoti lahko ponudimo parmezan.     

DOBER TEK!

GOVORILNE URE

Spoštovani starši, skrbniki,

v torek, 13. 12. 2022, bodo ob 17. uri popoldanske govorilne ure.

Razpored prostorov je tu:

http://www.os-majdevrhovnik.si/wp-content/uploads/2022/10/Popoldanske-GOVORILNE-URE.pdf

Vabljeni.

Rezervirano za pogumne – pot po medvedovih stopinjah

^{Zarja D., 5.12.2022}

Pot po medvedovih stopinjah leži v osrčju skrivnostnih kočevskih gozdov. Pot vodi po opuščenih kočevskih vaseh, ki stojijo na vrhu Roga, ob robu Rajhenavskega pragozda, mimo Prelesnikove koliševke, čez razgledni Lovski vrh in nazaj na začetek poti ob Rudniškem jezeru.

Med potjo po medvedovih stopinjah ali med roško pešpotjo boste videli veliko znamenitosti, kot na primer :

• Rog

• Kraljico Roga, najdebelejšo jelka v Sloveniji

• Kočevsko jezero
• Roško žago
• Ostanke kočevskih vasi
• Rajhenavski pragozd
• Prelesnikovo koliševko

Po dolgi in naporni poti vas bo čakala še obilna večerja, medalja in priznanje.

Na svoji dolgi poti pa ne pozabite na:

• pršila za žuželke (klope)
• dodatno majico (za tiste, ki radi švicajo)
• dežnik ali pelerino (zaradi morebitnih nalivov dežja )
• pa tudi kakšne sendviče ali energijske ploščice (za svoj želodček).

Pa še to; da se slučajno ne bi preveč obremenjevali z medvedi! Vam zaupam svojo skrivnost: ni jih toliko, da bi se jih morali bati!!!

In kako je potekala naša pot po medvedovih stopinjah?

Zjutraj smo se zbudili že ob 7, saj smo računali, da bo pot zelo dolga.

Z nami so šli še najboljši prijatelji od mojega brata. Na začetku poti smo dobili majico in štunfe (debele nogavice ;-)). Nekaj časa smo hodili po gozdu, potem pa smo prišli na cesto. Takrat je mimo prišla ena gospa z belim kužkom, na cesti pa smo videli vklesanega medveda! Drugi del poti je bil mešan, malo po travnikih, malo po cesti, malo po barvitem gozdu. Torej, z mojega vidika rečeno, je bil drugi del boljši od prvega. Naenkrat se je sredi gozda razkrila stara hiša, na pol podrta (dobra za plezanje). Moj bratec, jaz in njegov prijatelj po imenu Filip smo od zgoraj do spodaj preiskali to hišo. Tam smo tudi jedli energijske ploščice. Kmalu smo šli naprej. Skoraj na koncu nam je en prijazen človek dal čokolado. Na koncu pa je bil pogorel gozd, v njem je bilo zelo dolgočasno. Za tem gozdom pa (končno) zaključni šotor. V njem smo se najedli čevapčičev, prejeli medaljo in se spočili po naporni poti. Zelo vam jo priporočam! meni bo pot ostala v najlepšem spominu.