Nekoč je živela kapljica vode. Bila je zelo pomembna, zato ji je bilo ime Kapljica kraljica. Bila je zelo znana v svetu mode in imenovali so jo za kraljico. Vsak dan so jo pozdravljali njeni oboževalci, ona pa jim je odzdravljala nazaj. V šoli je imela veliko prijateljic in prijateljev.
A le ena sošolka je ni marala. Bila je ljubosumna, da je Kapljica kraljica slavna. Ime ji je bilo Mina III. Doma je imela 101 obleko. Nekega dne je prišel nov sošolec Lin kaplevček. Vse kapljice so se zaljubile vanj. Vse so se mu nenehno prilizovale razen Kapljice kraljice, ki ni bila zaljubljena. Vedno mu je pomagala in postala sta prijatelja. Mina III. je bila tako jezna, da se je zjokala in je postala brezbarvna.
Na koncu je spoznala, da ni pomembno, da si slaven, če želiš biti nekomu všeč. Postala je prijazna in z vsemi je bila prijateljica. Tudi z Linom.
Napisala: Olivia M., 4. a
DEKLICA IN KAPLJICA
Nekoč je živela deklica po imenu Tinkara. Bila je zelo pridna, imela pa je eno slabo navado. Ko si je umivala zobe, je pustila odprto pipo, ko se je tuširala, je porabila preveč vode.
En dan pa je k njej na obisk prišla mala kapljica, ki ji je bilo Zala. Rekla ji je: Tinkara, porabiš preveč vode, zato sem skoraj edina. Malo bolj varčuj. Res nisem vedela, oprosti, je odvrnila Tinkara. Zdaj, ko vem, tega ne bom več počela, obljubim. In ta deklica ni nikoli več po nepotrebnem puščala odprte pipe in tuša.
Učiteljice in učitelji naše šole so nam v okviru Erasmus+ projekta Zaživimo z okoljem pripravili projektni teden Zaživimo z vodo. Naša šola ga je izvedla v tednu od 21. 10. do 25. 10. 2024. Cel teden smo v čisto vsakem razredu, od 1. do 9. razreda, počeli nekaj na temo vode.
Prvi razredi so cel teden beležili pitje vode, se igrali različne igre in se podučili o pomenu vode. Prvošolčki so uživali ob različnih izvedenih poskusih, kot npr. barvni krog, ledeno dinozavrovo jajce, bacili stran!, plava-potone. Imeli so tudi delavnice in predstavo, ki so jim jo pripravili drugi in tretji razredi. Poleg tega so jim sedmi razredi prebrali zgodbo o vodni vili ter z njimi zapisovali pregovore o vodi. Sprehodili so se ob Ljubljanici, opazovali vodnjake in si skupaj z drugimi in tretjimi razredi v Cankarjevem domu ogledali lutkovno-glasbeno predstavo Obrazi vode, nad katero so bili navdušeni.
Naši drugi razredi so spremljali, koliko vode dnevno popijejo, izdelovali plakat Rešimo vodo in pisali na oblikovane papirnate kapljice zgodbice z naslovom Kapljica pripoveduje in Kaj vse je doživela voda? Med poukom so opazovali vodo v različnih agregatnih stanjih in ugotavljali, da milo odstranjuje umazanijo. A zagotovo so to vedeli tudi že pred tem poskusom!
Fotografija: Zgodbice o kapljici. Vir: Valentina S., 4. 11. 2024.
Fotografija: Za kaj vse potrebujemo vodo? Vir: Valentina S., 4. 11. 2024.
Tretji razredi so pri slovenščini reševali uganke o vodi, se pogovarjali o slovenskih pregovorih, skupaj z učiteljicami prebrali knjigo Potovanje vodne kapljice ter se naučili pesem in ples Ob bistrem potoku je mlin. Prvim in drugim razredom so zaigrali igrico Jure kvak kvak (v obliki japonskega gledališča Kamišibaj). Cel teden so beležili, koliko bidonov vode spijejo ter to povezali s poukom matematike (kaj pomeni prostornina vode, koliko ml tekočine smo popili?). Da je bilo vse skupaj bolj zabavno, pa so izvajali tudi raznorazne čarovnije z vodo. In ravno ta teden so imeli tudi celotedenski tečaj plavanja v bazenu Tivoli. Vode so imeli res več kot dovolj!
Kaj pa je počel četrti razred? Risali so risbe z naslovom Voda za življenje in se pogovarjali o življenju, ki se dogaja v vodi. Pri glasbi so se gibno, besedno in likovno izražali ob skladbi Akvarij, v okviru naravoslovnega dne z naslovom Življenje v vodi pa so se pogovarjali o živalih in rastlinah v rekah, jezerih in morjih.
Pokukajmo še k petim razredom. V okviru naravoslovnega dne z naslovom Voda so izvajali poskuse in meritve v zvezi z vodo, ustvarjali pa so tako likovne, kot tehniške in literarne izdelke.
Iz petih razredov pa k šestim razredom na predmetno stopnjo. Ti učenci so pri pouku slovenščine brali legendo o nastanku Ljubljanice (Ste vedeli, da sta se zaljubila Ljubo in Anica?) ter se tudi sami preizkusili v literarnem ustvarjanju. Prav tako so pokukali v svet matematike v vodi. A to še ni vse! Pogovarjali so se o varčevanju vode v angleščini, pri gospodinjstvu pa so si o onesnaževanju voda ogledali film in izdelali plakat.
Fotografija: Plakati v avli naše šole na temo Zaživimo z vodo! Vir: Valentina S., 4. 11. 2024.
Sedmi razredi so pri pouku slovenščine pisali pesmi v razredu oziroma tudi na nabrežju Ljubljanice, pri geografiji pa se učili o nevarnostih poplav v Srednji Evropi in o onesnaženju zvoka in rek. Prav tako so raziskovali vodni svet matematike ter se pri angleščini pogovarjali, zakaj je zdravo piti vodo. Ker to očitno še ni bilo dovolj, so imeli tudi dan dejavnosti na temo vode in zraka.
Osmi razredi so imeli pri geografiji projektno delo na temo vode, kjer ustvarjali plakate, makete, video posnetke in druge predstavitve. Imeli so tudi dan dejavnosti, kjer so povezovali znanje geografije, zgodovine in slovenščine. V stilu lova na zaklad so tekali od postaje do postaje in poskušali odgovoriti na najrazličnejša vprašanja in naloge o mostovih in vodnjakih v središču Ljubljane. Zmagovalna pesem ene od skupin se glasi takole:
Šli smo čez Šuštarski most,
ki je trden kakor kamen kost.
Pod njim Ljubljanica teče,
ob njem kostanj se peče.
Ob mostu vidi se grad,
kamor zahajam rad.
Barčica po reki plava,
o, le naprej, o, le naprej.
Fotografija: Postaje in naloge ob vodnjakih in mostovih čez reko Ljubljanico. Vir: Valentina S., 4. 11. 2024.
V tem tednu so osmarčki odšli tudi na ekskurzijo v prečudovito Logarsko dolino. V dolini niso občudovali samo kristalno čisto vodo, razmišljali so tudi o uničevalni moči voda v lanskoletnih poplavah.
Deveti razredi so pri biologiji reševali različne kvize o vodi, pri slovenščini in angleščini brali besedila o vodi in ta besedila obravnavali z vidika vsebine in slovničnih pravil. Pri geografiji so spoznavali vodovja v Sloveniji. Izvedeli so marsikaj novega o vodi.
A niso le posamezni razredi počeli nekaj na temo voda! Prav tako so se pri obveznih izbirnih predmetih posvetili temu tematskemu tednu. Pri Filmski vzgoji so gledali dokumentarec Dva vodika, en kisik. V okviru Dodatne strokovne pomoči so učenci poslušali zgodbo Vodna vila in čistilčki ter izdelovali plakate, ki spodbujajo k ozaveščeni uporabi vode. Pri interesni dejavnosti Šola je šala pa so imeli vodeno meditacijo na temo vode. V šolski knjižnici so učenci skupaj s knjižničarko pripravili čudovito razstavo na temo vode. Tudi sami ste si jo lahko ogledali in se prepričali, kako čudovito delo so opravili.
Kaj pa smo naredili v okviru Šolskega novinarstva? Vse aktivnosti projektnega tedna Zaživimo z vodo smo natančno opazovali in zapisali za vas, naši dragi bralci! V drugih rubrikah E-monca pa si lahko še ogledate, kaj so učenci ustvarjali v okviru tega tedna.
Zapisali: Isabela, 8. b, Lamija, 8. b in Alegra, 7. b.
Božično-novoletni prazniki se nezadržno bližajo in vsi jih nestrpno pričakujemo.
Ustvarjalci E-monca smo našli način, da vam v veselem pričakovanju pomagamo zdržati ta zadnji mesec. Zamislili smo si, da vam popestrimo praznični december z ugankami na temo božiča.
Vsako sredo v mesecu decembru bomo na našem spletnem časopisu objavili nove uganke.
Če znate odgovoriti na uganko, odgovor napišite na listek in ga odvrzite v škatlo v avli drugega nadstropja. Pod odgovorom napišite še datum, ki je zapisan ob uganki, razred in vaše ime.
Če se bo izkazalo, da ste na dovolj ugank odgovorili pravilno, vas bo ob koncu adventa, tj. 24. 12., čakala nagrada.
Voda je del našega vsakdanjega življenja. Odvisni smo od nje. Voda se nam zdi nekaj popolnoma samoumevnega. Kaj pa se lahko zgodi, če z njo ne bomo varčevali? Moramo jo spoštovati. A kje začeti?
Voda nas spremlja na vsakem koraku
Vodo lahko srečamo na vsakem koraku v obliki dežja, gretja, predstavlja nam življenjsko pomembno pijačo. A kaj je na vodi res posebnega? Nič, boste rekli. Samo dolgočasna prozorna tekočina je, ki jo uporabljamo za preživetje in je hkrati vir za večino gospodinjskih opravil. No, na to res lahko gledamo s takega vidika. V prispevku pa vam predstavljam nekaj možnih izhodišč, kaj je voda.
Voda v širšem pomenu predstavlja:
hrano,
gretje,
pranje,
zalivanje,
vreme,
našo življenjsko tekočino.
Voda po svetu in v Sloveniji
Vode je na svetu zelo veliko. Ta voda je slana ali sladka.
Vas je zgornji graf presenetil? Naših starejših bralcev verjetno ne. Da, sladke vode je na svetu zelo malo. Pitne vode pa še manj! Zdaj verjetno razumete, zakaj moramo z njo varčevati.
Na svetu imamo 5 oceanov: Atlantskega, Indijskega in Tihega (Pacifik), Arktičnega in Antarktičnega, okoli 100 morij in več kot 165 000 rek. Ja, veliko vode, ki teče, se pretaka, curlja in kaplja. Tudi v Sloveniji imamo ogromno vodnih virov. Čudoviti so npr. Blejsko jezero, Slap Savica, reka Krupa, namočimo pa se lahko tudi v našem koščku Jadranskega morja.
Na naši osnovni šoli smo se v tednu pred jesenskimi počitnicami posvetili vodi. V vseh razredih se je počelo nekaj v zvezi z vodo. Sedmošolci smo imeli v sredo naravoslovni dan na temo vode in zraka. Spoznavali smo veliko dejstev o vodi, šli na teren in raziskovali lišaje ter temperaturo zraka in vode in izvajali veliko zanimivih in zabavnih poskusov.
Zabavna dejstva o vodi
Na Zemlji je enaka količina vode, kot je je bila ob nastanku Zemlje. Voda iz vaše pipe lahko vsebuje enake molekule, kot so jih pili dinozavri.
Voda uravnava temperaturo Zemlje. Prav tako uravnava temperaturo človeškega telesa, prenaša hranila in kisik v celice, blaži sklepe, ščiti organe in tkiva ter odstranjuje odpadke.
75 % človeških možganov predstavlja voda in 75 % živega drevesa je iz vode.
Doma nima pitne vode 2,1 milijarde ljudi.
Ena od štirih osnovnih šol na svetu nima oskrbe s pitno vodo, učenci uporabljajo vodo iz nezaščitenih vodnih virov ali pa so žejni.
Vsak dan več kot 700 otrok, mlajših od pet let, umre zaradi driske, povezane z zdravju nevarno vodo ter s slabimi sanitarnimi razmerami.
V osmih od desetih gospodinjstev, ki nimajo vode, so za prinašanje vode odgovorne ženske in dekleta.
Približno 159 milijonov ljudi uporablja za svojo pitno vodo površinske vode, kot so ribniki in potoki.
Približno 4 milijarde ljudi – skoraj 2/3 svetovnega prebivalstva – se najmanj en mesec na leto sooča s hudim pomanjkanjem vode.
Bogatejši so na splošno deležni visoke ravni oskrbe z vodo ter storitev, povezanih s sanitarnimi razmerami in higieno ob (pogosto zelo) nizkih stroških, medtem ko revni plačujejo veliko višjo ceno za podobno ali slabšo kakovost storitev.
Do leta 2050 naj bi svetovno prebivalstvo naraslo še za 2 milijardi, s čimer naj bi se potrebe po vodi povečale za 30 %.
80 % odpadnih voda, ki jih ustvari človeška družba, se neprečiščenih izliva nazaj v okolje.
V torek, 8. oktobra 2024, smo se 8. razredi odpravili na izlet v Škocjanske jame, kjer smo si ogledali le delček tega čudovitega podzemnega sveta.
Začetek jame je namenjen obiskovalcem, večji del jame pa je neprehoden. Pot v jami ni bila utrujajoča, saj je bilo v jami prijetno hladno. Ogledali smo si stalagmite in stalaktite najrazličnejših oblik. Hodili smo po doslej največjem znanem podzemnem kanjonu na svetu. Še učiteljica Nina Farič nam je med sprehodom zaupala, da ji je kanjon zelo všeč, saj je med najbolj osupljivimi na svetu.
Po jami sta nas popeljali vodički, ki sta nam pripovedovali o zgodovini Škocjanskih jam in o zgodovini Krasa. Med pripovedovanjem smo bili vsi pozorni na morebitne netopirje. Razmišljali pa smo tudi o težkem poklicu jamarjev. Le kako si upajo spustiti tako globoko v neznani podzemni svet?
Zanimivost, ki smo si jo vsi zapomnili je, da Kras/kras lahko napišemo z veliko ali malo začetnico. Kras je pokrajina v Sloveniji, kras z malo začetnico pa označuje različne kraške pojave. Ko smo prispeli na konec turistične poti po jami, se nam je zdelo, kot da smo bili v pravljici. Kapljice vode so padale s stropa, veter je rahlo pihljal, sončni žarki pa so sijali v jamo in jo osvetljevali.
Po ogledu smo se z učiteljico Kajo Marinko Smolnikar pogovarjali, da je res neverjetno, kako je reka Reka ustvarila tako čudovito jamo in številne kapnike v njej.
Fotografija: Kapniki v obliki loncev. Vir: Vid C., 8.a, 8. 10. 2024.
Fotografija: Kapnik. Vir: Vid C., 8. a, 8. 10. 2024.
Pot smo nadaljevali proti izhodu jame, a pred seboj nismo pričakovali več kot 800 stopnic. Učenki Isabela R. in Ema Ana P. sta bili po vzponu po številnih stopnicah zelo utrujeni, a sta se s sošolkami med hojo tudi zelo zabavali. Stopnice so nas vse dodobra zlakotnile, zato smo se ustavili za posladek, učiteljice pa so spile kavo. Po odmoru smo se z avtobusom v veselem razpoloženju odpeljali nazaj proti Ljubljani.
