Počitnice na otokih

_{Jonatan K., 29.5.2023}

V tem članku vam bom predstavil nekaj idealnih otočnih lokacij, kjer lahko preživite počitnice. Pogledali si bomo veliko otokov, ki spadajo pod obmorske države in pa tudi otoke, ki so samostojne države.

HRVAŠKA

Hrvaška je obiskovana turistična država zaradi veliko naravnih in umetnih lepot, tudi zaradi dolge morske obale, ki sega čez vso južno Hrvaško.  

Hrvaški pripada tudi zelo veliko otokov, med večjimi so Cres, Dugi otok, Ugljan… Morje je večino časa mirno in ne povzroča večjih valov, zato so ti otoki izredno obiskovani. Zelo velikokrat sem bil že na Hrvaškem in na enem izmed njihovih otokov, Mljetu. Ko sem bil tam, sem lahko videl zelo barvito vodo, ki je prekrivala vse obale tega otoka. Tam sem bil poleti, in takrat je bilo tam zelo vroče. Po mojem se zelo splača iti v kakšnem juliju, avgustu.

GRČIJA

Grčija je država, ki jo obkroža morje. Njeni otočki so večinoma majhni, kot da bi bili potreseni po morju. Največji otok je Kreta, drugi so večinoma manjši. Če bi hoteli v Grčijo, bi se peljali približno 24 ur s trajektom (z letalom je to seveda veliko hitrejše). Grčijo turisti obiskujejo tudi zaradi toplega podnebja in veliko znamenitosti tudi iz časov starih Grkov. V bistvu v Grčiji še nisem bil, je bilo pa nekaj ljudi, ki jih poznam. In povedali so mi čudovite stvari o te državi.

ŠPANIJA

Španija je posebej obiskovana zaradi ene skupine otokov: Kanarskih otokov. To je izredno popularna turistična točka. Poleg drugih otokov je Španija veliko turistično središče. Če bi hoteli v Barcelono, bi se z avtomobilom peljali malo manj kot en dan. Če pa bi hoteli v središče Španije, npr. v Madrid, bi se peljali približno 24 ur, zato se veliko ljudi v Španijo vozi z letalom. Jaz sem bil v Španiji dvakrat, enkrat v Valencii, enkrat na Kanarskih otokih. Tja smo se peljali z letalom in sicer 4 ure. Čas potovanja: zimske počitnice. Ja, vem, kdo pa gre na počitnice na Kanarske poleti! Ampak v bistvu je bila voda 22 °C. Pa še v apartmaju, v katerem smo bili, je bil bazen, ki je bil ravno primeren za kopanje.

MALDIVI

To so obiskani otoki na sredini Indijskega oceana. Tako so majhni, da z zemljevidom celotne Azije ne bi razločili določene meje. Spadajo pod Azijo, čeprav so prav tako blizu Afriki. Na Maldivih še nisem bil. Poznam nekaj ljudi, ki bi zelo radi šli tja. Ampak do Maldivov je z letalom zelo dolga pot, če pa bi hoteli z ladjo, bi se verjetno vozili še veliko dlje.

HAVAJI

Havaji so izredni popularni ameriški otoki, ki ležijo v Tihem oceanu. Imajo 1.431.603 prebivalcev, velik del (začasnega) prebivalstva pa sestavlja tudi turizem. Slovijo tudi po čudoviti znani prehrani in plesih. Na Havajih tudi še nisem bil, ampak upam, da bom nekoč šel.

KUBA

Kuba je država v Severni Ameriki. Ima čudovite obale, včasih (in tudi danes) pa je bilo tam veliko trgovskih storitev. Kubanci izvozijo največ sladkorja, niklja, školjk, tobaka in kave, uvažajo pa predvsem hrano in naprave. Na Kubi še nisem bil, je bila pa moja sošolka, in ona mi je povedala, da si je na poti do tja ogledala 3 filme.

GVADELUP

Gvadelup je francoski karibski departma, ki vsako leto privablja turiste iz vsega sveta. Je eden izmed skupine otokov v Srednji Ameriki, ki so zloženi v navpični vrsti. Na Gvadalupu je bil moj sošolec in pravi, da je bilo tam zelo veliko parkov in različnih krajinskih parkov.

In? Na katerega izmed otokov se boš letos odpravil ti?

Pri pisanju članka je avtor uporabil naslednje vire:

https://www.google.com/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fzadnja-mesta.si%2Fpopotniski-blog%2Fdestinacije%2F76-pocitnice-v-grciji-in-na-grskih-otokih-iz-ljubljane&psig=AOvVaw25m7cozSsSEfr-uC8kI0bm&ust=1674566822922000&source=images&cd=vfe&ved=0CA0QjRxqFwoTCMjEr9jl3fwCFQAAAAAdAAAAABAD

https://www.google.com/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fsiol.net%2Ftrendi%2Fpotovanja%2Ftop-15-hrvaskih-otokov-od-neokrnjene-narave-do-najboljsega-vina-441775&psig=AOvVaw1nPWtJbSNXCVP9-DYIZcgR&ust=1674566624663000&source=images&cd=vfe&ved=0CA0QjRxqFwoTCIjf0v3k3fwCFQAAAAAdAAAAABAH

https://www.google.com/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fwww.kanarci.com%2Fo-kanarskih&psig=AOvVaw1ROgCHPD2GwW4Fs1C59Ejw&ust=1675170101164000&source=images&cd=vfe&ved=0CA0QjRxqFwoTCKjMyqGv7_wCFQAAAAAdAAAAABAD  

https://www.google.com/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fwww.palma.si%2Fdestinacije%2Findijska-podcelina%2Fmaldivi%2F&psig=AOvVaw024fVMKcnPV5wmXcWeLDp8&ust=1675170431010000&source=images&cd=vfe&ved=0CA0QjRxqFwoTCLDRtuCw7_wCFQAAAAAdAAAAABAa

https://www.google.si/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fwww.e-potovanja.si%2Fseverna-amerika%2Fudoviti-havaji-4-otoki%2F&psig=AOvVaw3d1W3lVASPTM0sUrWpeztn&ust=1675171567526000&source=images&cd=vfe&ved=0CA0QjRxqFwoTCJCuqcOy7_wCFQAAAAAdAAAAABAJ

https://www.google.si/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fwww.palma.si%2Fdestinacije%2Fsrednja-amerika%2Fkuba%2F&psig=AOvVaw3idT_kILt7aufBCZ0xCMhJ&ust=1675171723118000&source=images&cd=vfe&ved=0CA0QjRxqFwoTCIjmzI6z7_wCFQAAAAAdAAAAABAD

https://www.google.com/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fwww.france.fr%2Fde%2Finseln-von-guadeloupe%2Fliste%2Fguadeloupe-was-kann-man-dort-sehen-erleben-probieren&psig=AOvVaw25Pci-_a5pv-ImfCHxgIOP&ust=1676379113994000&source=images&cd=vfe&ved=0CA0QjRxqFwoTCLCTx_3Ekv0CFQAAAAAdAAAAABAD

Izlet v rakov Škocjan

_{Jonatan K., 22.5.2023}

Peti razredi so (smo) se 11. 4. 2023 odpravili v Rakov Škocjan. Tam so (smo) si ogledali Veliki in Mali naravni most ter Zelške jame. Tam teče tudi reka Rak, ki je reka ponikalnica.

DAN, DATUM IN POT:

V Rakov Škocjan smo se odpravili 11.4. Zbor je bil ob 8.00 pred šolo. Peljali smo se približno 45 minut. Na poti smo lahko videli travnike, reke, asfalt😉…

KJE JE RAKOV ŠKOCJAN?

Rakov Škocjan se nahaja v Dinarskokraških pokrajinah, blizu Postojne in Cerknice.

KJE SMO HODILI?

Razdelili smo se v dve skupini. Prva je imela sledeči vrstni red:

• Zelške jame
• Izvir reke Rak
• Veliki naravni most, Tkalca jama

Druga skupina pa:

• Izvir reke Rak
• Zelške jame
• Veliki naravni most, Tkalca jama

(Sam sem bil v drugi skupini.)

Pot je bila sestavljena iz poteptane zemlje, kamenja, trave, večino časa smo hodili po gozdu, na koncu pa po travniku.

REKA RAK

Reka Rak teče čez cel Rakov Škocjan, v njem ima tudi izvir ter se v njem izteka v Tkalco jamo. Je reka ponikalnica. Po površju teče približno 2 kilometra, v Tkalci jami pa teče še približno 3 kilometre, preden se v Planinski jami izlije v reko pivko in nadaljuje kot Unica. To je eno največjih podzemeljskih sotočij v Evropi. V 19. stoletju so ob njej stale tri žage, ki pa so bile zaradi močnih poplav uničene in se zato tovrstna obrt ob njene bregove ni vrnila.

VELIKI NARAVNI MOST

Veliki naravni most je 10 metrov visok in 40 metrov dolg obok. Skozenj teče reka Rak. Je ostanek jamskega stropa iz daljne preteklosti, ko je bil še celoten tok Raka pod zemljo. Osrednji del doline, kjer se je udiranje začelo, je najstarejši. Most je zgrajen iz apnenca, ki je nastajal na dnu nekdanjega morja pred več kot 100 milijoni let. Močne tektonske sile so te sklade dvignile in izbočile, spodnji del pa je voda kasneje izdolbla in oblikovala tako, kot ga vidimo danes. Na steni lahko opazimo črne, rumene in opečnato rdeče lise. To so različne vrste alg in skorjastih lišajev, ki so kot najpreprostejše rastlinske vrste edine sposobne zrasti v takih razmerah.

MALI NARAVNI MOST

Ko hodimo čez mali naravni most, imamo čudovit razgled na kotlino pod njim. Kotlino je mogoče tudi obiskati, pri hoji čez mali naravni most pa moramo biti izrazito previdni. Je ostanek jamskega stropa.

_{Mali naravni most. Vir foto: https://www.slovenia.info/sl/mediateka/fotografija/rakov-skocjan-34801}

ŽAGE NA REKI RAK

V gozdu blizu reke Rak so delovale žage in ko je v okolici žag zmanjkalo lesa, ker tehnika še ni bila tako napredna, da bi les lahko vozili k žagam, so žage v Rakovem Škocjanu propadle. Sedaj je gozd zaščiten.

Uporabljeni viri:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Rak_(potok)

LE MACARON D’OR 2023

_{Francisti in učiteljica Jelka Perne, 22.5.2023}

Tekmovanje v pripravi francoskih slaščic Zlati makron 2023

Francoski inštitut v Sloveniji je tudi letos organiziral tekmovanje Zlati makron za najboljšo francosko slaščico, namenjeno učencem osnovnih in srednjih šol v Sloveniji.

Letošnjega tekmovanja se je udeležila učenka 7. c razreda, ki se uči francoščino, Neža Žagar Reškovič.

Žirija, ki ji je predsedoval slaščičar Naser Gashi, pokrovitelj tekmovanja, je izbrala 15 najboljših slaščičarjev.

Med 7 najboljših slaščičarjev v kategoriji osnovnih šol se je uvrstila tudi Neža, ki je pripravila                                    LES MADELEINES (magdalenice).

Žirijo je navdušila tako z izbiro in pripravo sladice kot tudi s predstavitvenim besedilom.

Spodaj si oglejte njeno slaščico, na povezavi pa vse nagrajence tekmovanja in njihove izdelke.

Félicitations !

https://www.institutfrance.si/zlati-makron-2023-rezultati.html

STOP NASILJU!

_{Eva B., 22.5.2023}

Veliko otrok dandanes trpi,

ali pa samo tiho doma ždi.

Tiho kot majhna miška,

ni več velika, njihova hiška.

Vse se je spustilo,

vse jih zapustilo.

Naj nasilje v svetu izgine,

nasilneže brž naj mine,

želja po pretepanju,

naj sreča pride kot kanu.

Slaba vest naj izpuhti,

kdo si tega ne želi?

Skupaj se uprimo

in pasti nastavimo,

vse mulce ujemimo,

z ljubeznijo nahranimo.

Učitelj leta 2023

Vabljeni h glasovanju za izbor učitelja leta 2023, na katerem kot eden izmed petih finalistov sodeluje tudi naš učitelj dr. Jože Lango. 

Svoj glas lahko oddate na povezavi: https://amcham.si/novice/glasovanje-za-ucitelja-leta-uciteljico-leta-2023-se-zacenja/

Govorilne ure, 9. 5. 2023

Spoštovani,

jutri so zadnje popoldanske govorilne ure.

Vabljeni.

Japonska

_{Eva B., 24.4.2023}

HRANA:

Morda ste že poskusili nekaj priljubljenih japonskih jedi, kot sta na primer suši in ramen? Ampak zagotovo to ni vse? Japonska kuhinja je postala vse bolj priljubljena po vsem svetu, v veliki meri zaradi tega, kako zdrava je lahko. Japonci močno verjamejo v rek “si to, kar ješ,” in zelo skrbijo za uravnoteženje hranil in barv v vsakem obroku. Vsaka japonska regija ima svoje lokalne specialitete. Običajno je doma kuhan tradicionalni japonski obrok sestavljen iz riža, miso juhe in treh jedi. Zapomnite si, japonske restavracije v našem domačem kraju se lahko nekoliko razlikujejo od tega, kar boste dobili na potovanju po Japonski. Tradicionalna japonska kuhinja tako temelji na rižu z juho in drugimi jedmi, poudarek je na sezonskih sestavinah. Stranske jedi so pogosto sestavljene iz rib, kisle zelenjave in zelenjave, kuhane v soji. Morska hrana je pogosto narejena na žaru, ali pa jo zraven postrežejo surovo kot sashimi ali sushi. Morska hrana in zelenjava sta tudi globoko ocvrta, kot tempura. Poleg riža jed vključuje nudeljne, kot so soba rezanci.

JEZIK:

Japonščino govori okoli 128 milijonov ljudi, predvsem seveda Japonci. V preteklosti je bilo veliko poskusov združevanja japonščine z drugimi jeziki, kot so korejščina in kitajščina. Malo je znano o zgodovini jezika, ali kako se je prvič pojavil na Japonskem. Med leti 1185 in1600 so opazili obsežna slovnična spreminjanja in prvi vdor evropskih besed. Osnova standardnega dialekta pa se je iz regije Kansai preselila v regijo Edo v zgodnjem sodobnem japonskem obdobju (v začetku 17. stoletja–sredi 19. stoletja).

KULTURA:

Japonska avtohtona kultura izvira predvsem iz ljudstva Yayoi, ki se je na Japonskem nastanilo med letoma 1000 in 300 P.N.Š.. Yayoi kultura se je razširila na glavni otok Honshū in se tam pomešala z domorodsko Jōmon kulturo. Sodobni Japonci imajo po nekaterih ocenah 80 % Yayoi in 20 % ostalih prednikov.                    

Top 10 kulturnih doživetij na Japonskem:

• Kopel v onsenu (vroč vrelec, okrog katerega je zgrajeno kopališče).
• Sodelovanje na japonskem festivalu (vsako svetišče ima svoj festival, del katerega je seveda tudi tradicionalen sprevod).
• Prakticiranje hanamija (hanami pomeni občudovanje cvetov, v sodobnem svetu je to ime za piknik pod cvetočim češnjevim drevesom).
• Bivanje v ryokanu (ryokan je tradicionalno japonsko prenočišče).
• Obisk čajne slovesnosti.
• Ogled sumo tekme.
• Udeležba na konvenciji oboževalcev (predvsem za ljubitelje animeja).
• Spanje v templju.

ŠOLE:

Japonski šolski sistem v prvi vrsti sestavljajo šestletne osnovne šole, triletne nižje srednje šole in triletne višje srednje šole, sledijo pa jim dvo, tri ali večletno višje izobraževanje. Obvezno izobraževanje traja 9 let skozi osnovno in nižjo srednjo šolo. Načeloma se šolsko leto začne aprila, konča pa se marca naslednjega leta. Večina šol sprejme tri-semestrski sistem, prvi semester je od aprila do avgusta, drugi od septembra do decembra, tretji pa od januarja do marca.

Nacionalno preverjanje znanja

Spoštovani starši, skrbniki, učenke in učenci,

na spodnji povezavi so objavljena navodila za izvedbo NPZ.

NPZ 2023

Šestošolcem in devetošolcem želimo uspešno reševanje preizkusov.

Karmen Gluhodedov, pomočnica ravnateljice

Tiramisu kroglice

_{Lara M. in Pia Z., 24.4.2023}

Sladica tiramisu izhaja iz Italije, naše sosede, z njo pa se sladkamo že skoraj 60 let. Zagotovo ste jo tudi vi že kdaj poskusili, najverjetneje v otroški obliki ;-), saj so savoiardi piškoti glede na originalen recept pomočeni v kavo.

Če želite svoje prijatelje ali goste presenetiti s svojimi kuharskimi spretnostmi, pa lahko namesto klasičnega tiramisuja pripravite tiramisu kroglice.

SESTAVINE:

24 kosov piškotov (otroški/baby piškoti ali savoiardi)

4 žlice maskarponeja (velika žlica)

2 žlici belega sladkorja (velika žlica)

3 žlice kave ali kakava (zvrhane majhne žličke) 

300 g temne čokolade

kravje mleko – manj mastno (po potrebi)

kokosovo maslo

NASVET ZA ODRASLE: Za dodaten okus lahko v maslo ali čokolado prilijemo še malo kavnega likerja.

PRIPRAVA:

Otroške piškote zmiksamo v prah. Par žlic piškotnega praha prihranimo za kasneje. K piškotom dodamo maskarpone, sladkor in kuhano kavo ali kakav za otroško različico kroglic. Vse skupaj premešamo, da se sestavine lepo zmočijo in povežejo med seboj. Maso nato shranimo v hladilnik za 1 uro. Iz mase oblikujemo majhne kroglice in jih polagamo na pladenj. Za 10 minut jih damo v zamrzovalnik. Med tem v loncu nad vrelo vodo stopimo temno čokolado. Po potrebi dodamo malo mleka in kokosove maščobe, da dobimo gladko tekočo čokolado. Čokolado nekoliko ohladimo, nato pa v njej povaljamo zamrznjene kroglice. Po vsaki kroglici potresemo malo piškotnega praha, nato pa jih za nekaj ur postavimo v hladilnik, da se čokolada lepo strdi.

Buon appetito!

Intervju z Majdino okoljsko aktivistko

_{Uredniški odbor, 21.4.2023}

Tanja M. je celotno osnovno šolo obiskovala našo Majdo. Od nekdaj so jo zanimale knjige, vse do letos (ko je postala srednješolka), smo jo na šolskih hodnikih srečevali s knjigo pod roko, mnogi so jo poznali tudi kot filmsko navdušenko. Le malo učencev pa verjetno ve, da je bila in še vedno je čisto prava okoljska aktivistka. Z njo je uredniški odbor v aprilu 2023 opravil intervju v sklopu sodelovanja pri projektu PINA.

Kdaj si se začela aktivno ukvarjati z varovanjem okolja in okoljsko problematiko?

Z okoljskim aktivizmom sem se začela ukvarjati med prvim valom podnebnih štrajkov, torej pozimi 2019.

Kdo te je navdušil za to temo?

Predvsem me je navdušil moj brat. Pri organizaciji štrajkov in drugih aktivnosti, ki naj bi mlade in vlado opozorile na podnebno krizo, je veliko sodeloval, jaz pa sem ga in ga še vedno precej občudujem. Poleg njega pa se nasploh že od nekdaj zanimam za politiko, aktivizem in naravo.

Kateri so po tvojem mnenju največji problemi na področju varovanja okolja?

Problemov je mnogo in vsi so si precej enakopravni po težavnosti, toda mislim, da je težava predvsem neko odlašanje s strani politikov in nezanimanje s strani velike večine ljudi. Mislim, da ljudje ne razumejo res hudih posledic, ki jih lahko podnebna kriza prinese.

Se smatraš za okoljsko aktivistko? Kaj to sploh pomeni?

Se. Zame to pomeni, da se udeležujem protestov, izobražujem na področju okolja in okoljske krize, opozarjam druge na podnebne spremembe, poskušam varčevati z energijo in kupovati manj plastike ter se nasploh več meniti za svoj planet in dogajanje na njem.

Bila si tudi že na okoljskih protestih. Nam lahko poveš kaj več o tem? Se ti zdi, da okoljski protesti lahko vplivajo na našo prihodnost, pustijo pečat v družbi in politiki?

Različni okoljski protesti potekajo že dolgo, predvsem pa so se svetovno uveljavili, ko je aktivistka Greta Thunberg začela s petkovimi šolskimi štrajki, da bi opozorila na okolje in škodljive spremembe v njem. Od takrat naprej so bolj pogosti tudi pri nas, po navadi se pojavi vsaj en na leto. Organizirajo jih Mladi za Podnebno Pravičnost. Protesti so sicer predvsem namenjeni mladim, saj je velik del njih to, da se štrajka šolo, dobrodošli pa so seveda tudi starejši. Menim, da z dovolj veliko udeležitvijo in dovolj glasnimi zahtevami res lahko kaj spremenimo. Če nič drugega, pa protesti vsekakor opozarjajo na to, da smo še vedno tu, da nas naša prihodnost še vedno skrbi in da bomo na to še naprej opozarjali, dokler se nekaj ne spremeni, četudi je večina sveta na podnebne spremembe že (spet) malo pozabila.

Kaj sploh je okoljski protest?

Protest je neko zbiranje ljudi z enakimi idejami in zahtevami, s katerim pokažejo, da se ne strinjajo z neko odločitvijo s strani politikov oz. želijo spremembe. Okoljski protesti se koncentrirajo na okoljsko krizo in okoljevarstvo. Protesti potekajo tako, da se učenci in dijaki namesto pouka udeležijo protesta, kjer nastopijo govori in nato sprevod skozi mesto. Namenjeni so opozarjanju na podnebno krizo in zahtevanju hitrejših in učinkovitejših sprememb v zeleni politiki.

Kako se, glede na tvoje izkušnje, ostali ljudje odzivajo na okoljske proteste? Jih podpirajo, jim je vseeno, so neodzivni, jih zanimajo?

Ljudje se predvsem ne zmenijo za njih, velikokrat jih tudi zasmehujejo. Ne zdi se jim, da res lahko kaj spremenijo.

Si mogoče seznanjena z evropsko kohezijsko politiko?

Slišala sem že zanjo, vendar o njej ne vem veliko.

V katera področja varovanja okolja bi morala Slovenija po tvojem mnenju več vlagati?

Priznam, da je Slovenija precej dobra v varovanju okolja, vendar se še vedno da veliko stvari izboljšati. Predvsem mislim, da bi moral biti zeleni prehod pospešen in bolj učinkovit, saj se zaenkrat zdi kot le prazna obljuba. Javni prevoz bi bilo tudi treba izboljšati, da ga ljudje res lahko pogosto in učinkovito uporabljajo. Namesto, da se vlada izgovarja na prazne razloge in odlaša spremembe ter ignorira zahteve, je treba izdelati nek načrt, ki se posveča tako okoljevarstvu kot tudi ljudem, ki jim velike spremembe v delovanju države lahko škodujejo ter ta načrt potem tudi izvesti.

Imaš kakšen nasvet za naše bralce?

Izobražujte se, bodite radovedni in mislite zase :).

Tanja, hvala za tvoje sodelovanje!