Category Archives: Uncategorized

Roza smuti

_{Lara M. in Pia Z., 27.3.2023}

Pripravili sva vam zdrav napitek roza smuti. Ali ste že kdaj pili kakšen roza napitek? Kaj pa smuti (po angleško smoothie)? No, potem vas danes čaka nekaj novega. Upava, da vam bo všeč in da vam tekne.😊

SESTAVINE:

 150g borovnic

 150g malin

 150g rdečega ribeza

 300g tekočega sadnega jogurta

 100ml kravjega mleka ( manj mastnega)

 25g ovsenih kosmičev

 2 žlici medu

temna čokolada

 PRIPRAVA:

V mešalnik stresemo oprane borovnice, maline in rdeč ribez. Uporabimo lahko tudi zamrznjeno sadje! Dodamo sadni jogurt,  mleko, ovsene kosmiče in med. Vse skupaj zmiksamo in nalijemo v kozarec. Potresemo s čokolado.

Njami, slastno!

Zdrav duh v zdravem telesu

_{Alegra I., 23.3.2023}

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste zboleli? Verjetno vam ni bilo prijetno in bi radi bili čim bolj zdravio?

Potem je čas, da spoznate nasvete za zdravje. Z njimi boste izvedeli, kako pravilno umivaš zobe, se pravilno prehranjuješ, skrbiš za svojo osebno higieno in tako dalje.

Umivanje zob spada pod osebno higieno. Zlasti po obilni večerji se na naših zobeh naredi plast, ki vsebuje bacile. Zobe si umivamo vsaj tri minute in pri tem ne drgnemo po njih, kot da bi bili nanje jezni! kako pa je z nitkanjem zob? Ali ste vedeli, da je nitkanje zob celo bolj pomembno kot umivanje zob, saj gre nitka v zobne votlinice (to so mali prostorčki med zobmi),  kjer se najpogosteje ujamejo delčki hrane. To velja za vse, ne samo za odrasle!

Tudi pravilno in pogosto umivanje rok spada pod osebno higieno in skrb za zdravje. Kako pa pravilno umivamo roke?

1. Roke najprej speremo z mlačno vodo.
2. Nato na roke nanesemo eno ali dve kapljici mila.
3. Drgnemo dlan ob dlan.
4. Z desno dlanjo milimo hrbtišče leve roke in obratno.
5. S prsti ene roke milimo med prsti druge roke.
6. Z eno roko npr. levo zagrabimo desni palec in ga vrtimo v votlini, ki smo jo naredili z levo roko. Tako ponovimo še z levim palcem.
7. S konicami prstov krožno krožimo po dlani v obe smeri. Roke potem zamenjamo in vajo ponovimo.
8. Roke temeljito speremo pod mlačno vodo.
9.  Roke obrišemo z brisačko.

Pri skrbi za zdravje pa ni pomembna le osebna higiena, ampak tudi zdrava prehrana. Katera hrana je zdrava in katera je nezdrava (sladkor in gibanje bi se morala zamenjati, se vam ne zdi)?  😊😉

Kot lahko vidite, je čisto na vrhu  prehranske piramide sladkor. Sladkor je zelo nezdrav, saj prevelik vnos sladkorja v naše telo lahko povzroči veliko  zdravstvenih težav.

Takoj za sladkorjem so maščobe in slani prigrizki. Ni zdravo pojesti veliko maščobe. Maščoba se nahaja v mesu, olju, raznih slanih prigrizkih, po katerih tako radi sežemo …

Tretje po vrsti pa so beljakovine. Beljakovine se skrivajo predvsem v mleku in mlečnih izdelkih (zakaj se morajo beljakovine skrivati, saj to ni lepo!) 😊😉

Po beljakovinah pridejo žitarice. Žitarice se nahajajo v kruhu, mokah…

Zdaj pa na sadje in zelenjavo. Najbolj zdrav obrok je seveda sadje in zelenjava. Čeprav je najbolj zdrav obrok, pa se sadje in zelenjava ne nahaja na dnu prehranjevalne piramide.

Ste vedeli, da je voda bolj zdrava kot zelenjava in sadje? No, če niste vedeli prej, veste sedaj. Mala zanimivost: človek lahko brez hrane zdrži kar nekaj časa, brez vode pa le teden dni.

Čisto na dnu prehranske piramide je gibanje. Gibanje krepi naše telo. Prav je (pa tudi, če se nam ne da), da se odpravimo vsaj na kratek sprehod.

Upam, da boste upoštevali moje nasvete za zdravje.

Vse o bontonu

_{Zarja D. in Zoja T., 20.3.2023}

Bonton v francoščini pomeni dober ton, govori pa o pravilih spodobnega vedenja v družbi. Ker se nama je zdelo, da otroci v šoli PREMALO upoštevajo bonton, sva se odločili, da bova naredili članek o tej temi.

Bonton je splošna olika, ki jo mora poznati vsak otrok. Je tudi kratek program lepega vedenja, olike in etike. To so uporabne veščine in spretnosti, ki so pomembne v življenju Zelo pomembno je, da se ga naučimo. Predstavljanje, odnos do drugih, pogovarjanje, spoštovanje… so le nekatere od vsebin (navad), ki jih morajo otroci vedeti. Z razumevanjem lepega vedenja, se otroku dvigne samozavest. Ne smete pa biti preveč odvisni od bontona. Zdaj vam ga bova predstavili:

1. Skrbimo za osebno higieno (se tuširamo, po jedi si umivamo roke in strižemo nohte ter umivamo zobe).
2. Ne zamujamo (v šolo, na kakšen obisk).
3. Se pozdravljamo med seboj (ko nekam prideš, pozdraviš prisotne).
4. Spoštujemo druge ljudi (ne žalite se med sabo).
5. Ne jemo z rokami (uporabljamo pribor).
6. Pomagajmo drugim ljudem (če so v stiski).
7. Ne skačemo v besedo (počakamo, da drugi nehajo govoriti).
8. Ko se pogovarjamo, gledamo sogovornika v oči.
9. Ne kažemo s prstom.
10. Zahvalimo se s “hvala”.
11. Naokrog hodimo čisti.

Bonton v šoli: zadnje čase je v šoli vedno manjše spoštovanje do učiteljev/učiteljic ter šolskega osebja. Prav tako opažava, da nekateri nespoštljivo ravnajo s šolsko hrano. 😊 Šola je javna ustanova, zato v njej veljajo prav vsa pravila lepega bontona.

Bonton v kinu: Kino je primer, kako zelo so se pravila bontona omehčala. Včasih je namreč zanj in za gledališče veljalo, da so morali moški nositi obleko, ženske pa večerno toaleto. Danes je  precej drugače: pokovka frči po zraku, telefoni zvonijo v najrazličnejših melodijah in še kaj. V kino se po navadi odpravimo, ker bi radi videli dober film in se družili s prijatelji, zato se zdi potrata denarja in časa, če naš kino izlet preživimo v pisanju sms sporočil. Če nam film res ni všeč, je vljudno, da odidemo iz dvorane in tako omogočimo prijeten ogled tistim, ki jih film zanima. Ugasnjen telefon je nujen in  “oprostite” je nujna beseda, kadar zamujamo. V dvorani nista obe naslonjali za roke vaši – po pravilih bontona lahko vaša roka počiva na desni strani, na levi strani pa je prostor za roko vašega soseda.

Bonton za mizo: Doma in na družinskih srečanjih se učimo lepega obnašanja za mizo. Pa vendar: brcanje pod mizo, glasno srebanje juhe…vse to, samo da razburimo starše. V šoli to, dragi najini, izgleda grdo. Naučimo se, da jemo s priborom, da si med jedjo s prtičkom večkrat obrišemo usta, da ne govorimo s polnimi usti, da zrezke režemo z nožem in ne trgamo z usti kot praljudje. Nihče se ne mara usesti za umazano mizo, zato je prav, da za seboj počistimo prostor. Na krožnik si vzamemo toliko, kot bomo pojedli.

Tako. Zdaj, ko poznate pravila bontona, jih nujno (!!!!!!!!!!!!) upoštevajte. TUDI V ŠOLI.

Pisatelj David Walliams

_{Mila Z., 20.3.2023 (gostujoča novinarka)}

Poznate Davida Walliamsa? Prav sem napisala priimek, brez skrbi; ni Williams, ampak Walliams. Tega pisatelja sem si izbrala, ker sem prebrala že veliko njegovih knjig in bile so mi všeč.

David Edward Walliams (rojen 20. avgusta 1971), je angleški komik, igralec, pisatelj in televizijska osebnost. Najbolj znan je po svojem delu z Mattom Lucasom pri BBC -jevih humorističnih serijah Little Britain in Come Fly With Me. Od leta 2012 do 2022 je bil Walliams sodnik na televizijskem tekmovanju v šovu talentov Britain’s Got Talent. Je tudi pisatelj otroških knjig, saj je po vsem svetu prodal več kot 37 milijonov izvodov.

 Walliams je igral vlogo Grevilla Whitea v televizijski drami iz leta 2007 Capturing Mary. Od leta 2013 do 2014 je pisal in igral v sitcomu BBC One Big School. Leta 2015 je zaigral v vlogi Tommyja Beresforda v BBC-jevi dramski seriji Partnerji v zločinu ter napisal in zaigral v svoji lastni humoristični seriji Walliams & Friend .

Walliams je začel pisati otroške romane leta 2008, potem ko je sklenil pogodbo z založnikom Harper Collins . Njegove knjige so bile prevedene v 53 jezikov, opisan pa je bil kot “najhitreje rastoči otroški avtor v Združenem kraljestvu”, z literarnim slogom v primerjavi s stilom Roalda Dahla. Nekatere njegove knjige so bile prirejene v televizijske filme, v katerih je tudi nastopil, vključno z Mr Stink, Gangsta Granny in Billionaire Boy.

Naučimo se francosko!

_{Jonatan K., 20,3,2023}

Verjetno VEČINA ljudi na naši šoli nima izkušenj iz francoskega jezika, pa je prav zanimiv. Med francoščino in slovenščino je v bistvu kar nekaj razlik, a ko se ga enkrat naučiš, ti bo mnogo bolj logičen kot na začetku.

Poglejmo si najosnovnejše stvari, ki jih morate vedeti pri vsakem jeziku:                                                      

Po slovensko:                                               Po francosko:                                                Izgovorjava:

Živjo/Zdravo                                                 Salut/Bonjour                                                Salu/Bonžu

Adijo/Nasvidenje                                        Salut/Au revoir                                             Salu/Au revuar

Prosim                                                   S’il te plaît/ S’il vous plaît                                   Sil t ple/ Sil vu ple

Hvala                                                                     Merci                                                              Merci

Da                                                                            Oui                                                                    Ui

Ne                                                                            Non                                                                  No

Mogoče                                                              Peut être                                                           Pu eth

V redu                                                                    Bien                                                                  Bijan

Opozorilo!: Pazi na r! Izgovori ga kot rh.

Barve:                 

Bleu ciel 

Bleu marine 

Vert clair

Vert fonce 

Rouge

Orange

Jaune

Violet 

Rose  

Turquoise

Noir

Marron 

Blanc

Salut!

Šola v Aziji

^{Eva B., 6.3.2023}

Sem Slovenka, a to ne pomeni, da sem vse življenje hodila v šolo v Sloveniji. Skoraj 3 leta sem preživela v Aziji, se tam šolala in spoznala veliko zanimivih stvari, ki jih ni pri nas. Hodila sem v šolo NEXUS, v Maleziji. To je ena največjih šol (slika 1 spodaj) v Maleziji in Singapuru. Tam je bilo veliko zahtevnejše kot pri nas, in ni bilo prav nič lahko. Kljub temu nisem šla nikoli v 1. razred, saj sem ga preskočila s testom, ki ga dajo vsem novincem, da preverijo njihovo znanje. Upam, da vam bo moj opis všeč in da vam bo v prihodnosti mogoče pomagal.  

Otrok se običajno začne šolati pri sedmih letih. Trajanje šolanje na primarni stopnji je šest let, nato pa sledijo tri leta nižje srednje, dve leti višje sekundarne in dve leti pred univerzitetne izobrazbe. Vrtec ni obvezen, kot na primer na Japonskem. Večina držav zahteva, da starši pošljejo svoje otroke v osnovno šolo. V Koreji je osnovno izobraževanje brezplačno in obvezno, medtem ko je na podeželju brezplačno in obvezno izobraževanje od osnovne do srednješolske stopnje. Tako v Maleziji kot v Singapurju vlada zagotavlja, da je brezplačno osnovnošolsko izobraževanje na voljo vsem otrokom.

V šolah nosijo uniforme in imajo veliko pravili tudi glede barve in izgleda frizure. Za razliko od nas imajo nekatere države na urniku še vsakodnevno obvezno plavanje in pa biologijo, ki jo v nekaterih šolah dobijo že v 2. razredu. Večina azijskih šol je odprta. To pomeni, da ko prideš ven iz učilnice, si že zunaj, na prostem. Nekatere šole nimajo copat, ampak čevlje. Šolske ure so daljše in odmori so tudi daljši (kot če bi imeli vsak odmor rekreativni odmor). Število ur je višje, tako imajo lahko tudi v 3. razredu pouk po 9 ur na dan. Seveda pa ni tako v vseh šolah. Po navadi v bolj revnih državah delajo skoraj brez odmorov (npr. južne države).

Jedilnik. To je odvisno, ali je šola bolj revna ali bogata. Na primer v bogati šoli (npr. NEXUS), imajo velikansko jedilnico in več različnih postaj. Na eni je vsak dan drugače, na drugi so vedno makaroni in špageti, na tretji za vegetarijance in tako dalje. V bolj revnih šolah pa imajo isto kot mi, ampak malo manjše jedilnice in slabše pohištvo. 

Verjetno vas zanima, kaj je z vero in državnim jezikom. Vera je odvisna od šole. V mednarodni šoli skoraj 100 %, da tega ni, v navadnih, državnih, šolah pa ob določenem času gredo vsi v poseben prostor in tam molijo za nedoločen čas. Državni jezik je samo v redkih šolah, po navadi v večjih državah kot so na primer: Malezija, Kitajska, Japonska. V mednarodnih šolah je to še bolj pogosto, saj želijo čim več ljudem pokazati svoj narodni jezik ( v Maleziji – malajščina).

Intervju z baritonistom Slavkom Savinškom

^{Eva B., 27.2.2023}

Baritonist Slavko Savinšek se je rodil v Beogradu, petje je študiral na Akademiji za umetnost v Novem Sadu v razredu profesorice Biserke Cvejić, po prihodu v Ljubljano pa se je izpopolnjeval pri Kseniji Vidali Žebre. Od leta 1996 je solist, od 2008 pa priznani solist SNG Opera in balet Ljubljana. Za vas, bralce, sem z v ljubljanski Operi opravila intervju.

Kaj, bolj natančno, je vaš poklic?

Jaz sem operni pevec solist, to pomeni, da sem po izobrazbi glasbenik ter po poklicu operni pevec. Pred 30 leti sem prišel v Ljubljano, v operno hišo, kjer sem se začeli učiti, zraven tistega osnovnega teoretičnega in praktičnega znanja, ki ti da delo in talent. Učili smo se določenih veščin, ki so vezane na teater. To so na primer maske, sabljanje, zgodovina kostumov, hoja v petah in take stvari, ki ti potem pridejo priročno. Natančno moj poklic je operni solist.

Ali ste kot otrok mislili, da boste delali v Operi ?

Opero imamo v družini, sestra moje stare mame je bila operna pevka, znana operna pevka v Beogradu. Bila je tudi profesorica na glasbeni akademiji tako, da je bila pri nas opera ves čas doma. Operni pevci, ki so pri njej študirali, so imeli ure kar pri nas doma. Kot majhen sem se igral pod klavirjem in poslušal, kako je ona delala s svojimi dijaki. Jaz sem se popolnoma z drugimi stvarmi ukvarjal, končal sem matematično gimnazijo, študiral sem matematiko in informatiko ter zaključil računalništvo.

Potem pa je prišla vojna, in jaz sem sicer pel v Beograjskem APZ-ju, šel sem na akademski pevski zbor, in potem potoval po svetu. Nato sem šel na glasbeno šolo in zaključil 2 fakulteti hkrati. Ko sem leta 1992 šel iz Srbije in prišel v Slovenijo, sem prišel v Opero in dobil službo.

Jaz sem imel ambicije kot otrok in sem pel zelo rad, drugače pa znam tudi druge stvari. Recimo tuje jezike, zanimivi so mi računalniki… zanimajo me čisto druge stvari. Tako, da matematika je najbolj eksaktna znanost, glasba pa najbolj eksaktna umetnost. Tukaj je velika povezava z matematiko in glasbo, zaradi tega, ker moraš biti zelo natančen, tako kot v matematiki. In te svoje navade, ki sem jih dobil skozi čas, sem pridobil predvsem ko sem hodil v eno najboljših gimnazij v bivši Jugoslaviji, ki je slavna še dandanes. Meni je bila glasba na začetku hobi, potem je hobi postal poklic, poklic pa spet hobi.

Ali imate še vedno tremo po vsem tem času?

Vedno. Tremo moraš imeti, samo z leti se moraš navaditi to tremo pozitivno uporabljati. Oziroma upravljati s to tremo. Najslabši so ljudje, ki mislijo, da vse vedo oz. vedo vse o vsem. Človek zna toliko, kot se zaveda, če tudi česa ne veš in če nisi siguren. Se pravi takrat, ko znaš obvladati situacijo. Mislim trema je strah in strahov je veliko, od teme, višin, pajkov, letenja… Med vsemi je pa strah pred javnim nastopanjem najhujši. Nekateri ljudje se radi razkazujejo, ampak ne gre za to. Gre za to, da ti znaš s tem strahom upravljati. In to tukaj zahteva veliko dela na sebi.

Kje se učite besedila za Opero ter koliko časa potrebujete, da se ga naučite?

Obstajajo trije deli, kako se naučiš. Danes je vse tako konstanto in hitro. Lažje je, da si pustiš ploščo ali trak česa in se potem s tem »piflaš« ali pa vse ponavljaš kot papiga. Jaz se ravno na tak način učim. Recimo, zdaj pripravljam eno vlogo, ki je po izredno znanem romanu in to pomeni, da sem vzel knjigo, v ruščini in v srbščini, ter primerjam izraze, vsako besedo. Jaz govorim rusko, zato mi je lažje brati in razumeti knjigo. Če se učiš vloge v jeziku, ki ga govoriš, se besedila zelo hitro naučiš. Če je pa v jeziku, ki ga ne govoriš, za to porabiš veliko več časa. Recimo, v prejšnji predstavi sem pel v nemščini in ker jo jaz znam na nivoju petega razreda osnovne šole, sem res potreboval dlje časa za učenje.

Potem se začneš učiti note doma. Nato v Operi, v učni sobi, delaš s pianistom, da se vloge naučiš točno tako, kot je treba, da znaš vstopati. Seveda je tukaj še delo z lektorjem, ki nas »pegla« z jezikom, da pravilno naglašamo. Te note vadiš vsak dan, da se jih naučiš.

Nekdo se uči zelo hitro, nekdo izredno počasi. Stvar je v tem, da je to popolnoma individualno in to je neodvisno od tvojih intelektualnih ali katerih koli drugih sposobnosti, to je vezano na tvoj način dela. Druga stvar je pa, da imajo eni fotografski spomin in si besedilo zapomnijo zelo hitro, a ga tudi hitro pozabijo. Jaz se izredno počasi učim teksta, pri meni to traja. A potem po 4ih letih za ponovitev potrebujem le dobro uro, da ponovim in spet znam.

V 30ih letih svojega delovanja sem odpel 60 vlog, ene so manjše, ene so večje. V katerem jeziku se poje določena opera je odvisno od založniške hiše, tako da sem jaz isto opero pel tudi v več različnih jezikih, kot npr. v slovenskem in italijanskem.

Naslednja dela, ki sta zelo »zafrknjena«, sta ansambelske vaje, kjer vadimo usklajenost vseh pevcev med seboj, ter režijske vaje, kjer režiser s svojimi idejami poda svojo vizijo, kako naj bi izgledal celoten nastop. Na koncu pa še usklajevanje z orkestrom in kostumografijo ter zadnja vaja, ki druži celoto.

Cel proces za eno veliko vlogo traja od 4 do 5 mesecev, vmes pa igramo še druge tekoče predstave.

Katere vloge imate najrajši?

Nekatere vloge rad pojem, nekatere pa ne. Npr. vsi mislijo, da mi je zelo ljuba vloga Brivca v operi Seviljski brivec, ampak jaz te vloge organsko ne prenesem, saj je izredno težka, tudi fizično zelo zahtevna, ker zahteva določeno akrobatiko. Ko pojem eno izmed arij, hodim gor pa dol po lojtrah.

Izredno imam rad vlogo Grofa v Figarovi svatbi in vlogo Kontanevera grofa, Valenetina, v operi Faust. Lahko imaš eno vlogo rad, ker pa si jo večkrat ponovil, te mine želja po tej predstavi. Zelo rad sem pel vlogo Chansonette v Gorenjskem slavčku, ker je režiser Vito Taufer naredil zelo simpatično režijo. S to režijo je naredil presežek, saj je naredil predstavo bolj konsistentno, kompaktno, jo skrajšal, da se več dogaja.

Kakšni so kostumi? So kakšni neprijetni?

Eni kostumi so zelo težki in odvisno, kaj moraš delati na odru. V Figarovi svatbi, ki je izredno težka predstava, traja moja vloga, da grem od začetka do konca, 2 ure in 45 minut in to samega čistega petja. Pri tej predstavi mi je kostumografija dala en plašč, ki je bil težek 10 kilogramov in še vloga je bila razgibana. Po tej predstavi sem izgledal, kot da bi prišel iz savne. Material je bil lep, a je bil zimski. Kostumi niso tako idilični kot izgledajo. Na primer, med COVID-19 epidemijo sem se jaz zredil in so mi morale šivilje kostum prilagoditi, saj mi je trebuh gledal malo ven.

Obstajajo pa tudi problemi z masko, »make up«. Za eno predstavo so mi 20 minut mazali obraz z belo barvo. Posledica uporabe večkratne take maska je bila zamašitev nekega mešička na mojem obrazu, za kar sem potreboval operacijo. Za drugo predstavo so mi naredili štrleče lase, ki so se zelo uničile in jih je moj frizer reševal z veliko regeneratorja za lase.

Za gledališko masko se uporabljajo specialni materiali, težke, mastne maske, ki niso vodoodporne maske. Take maske so zelo efektne, da gledalci poudarjeno vidijo to masko, očistiti te maske pa je izredno težko.

Kakšni so čevlji? Ali vsakič dobite nove ali uporabljate stare?

Ne, uporabljamo stilske čevlje, kar pomeni, da s časom dobivaš za določene predstave čevlje po meri, določene pa podeduješ od drugih igralcev. To so zelo kvalitetni čevlji, saj nam jih je delal domači, hišni čevljar, ki je bil izreden pri svojem delu. Na primer, čevlje, ki sem jih nosil v eni predstavi, uporabim še v drugi predstavi in po potrebi mi jih pobarvajo. Čevlji se spravijo v skladišče, ki izgleda kot trgovina, čevlji so razporejeni po številkah. Nekatere čevlje se kupijo tudi kar v trgovinah. Odvisno je od tega, kaj si je kostumograf zamislil.

Za nas moške so problematične baročne predstave, ker v baročnem času so moški nosili visoke pete. Moški v tem času pa ne nosimo visokih pet in nismo navajeni hoditi v njih. Po baročni predstavi so me vedno bolela meča zaradi nošenja visokih pet.

Ali ste že kdaj igrali v ljubezenskem prizoru? Kako ste se počutili (vas je bilo sram)?

Ne, sram me ni bilo, pač moraš zaigrati, tako je. To je del vloge. Na primer, par let nazaj sem igral ljubezenski prizor s sodelavko s Kitajske, ki je tisti dan za kosilo jedla pohano ribo. V mislih sem si ponavljal »odmisli ribo, odmisli ribo,…«. Ampak se zgodi. Pri drugi predstavi sem vonjal roke sodelavke, ki je imela vonj po čebuli, saj je za kosilo rezala čebulo.

Dosti problematično pri ljubezenskem duetu, ko se zaljubljenca gledala ali objemata, je, da si ne pojeta v uho, ampak glavo nagneta malo pod kotom, da gre glas mimo ušesa. Vseeno moraš paziti na lego telesa, da te občinstvo v tem primeru razločno sliši.

Je pa tudi psihično težko in zahtevno igrati predstavo po osebnem tragičnem dogodku. Na primer, jaz sem moral 4 dni po očetovi smrti igrati komedijo. Sodelavka pa odigrati žalovanje smrti očeta, ko ji je tudi v resničnem življenju pred kratkim umrl oče. To vse vpliva na glas, saj skozi glas izražaš emocije – čustva. Že po glasu človeka veš, kakšne je volje in vse to se prenaša na človeka.

A se vam je že kdaj zgodilo, da ste sredi predstave pozabili besedilo?

Je, ampak se to ni opazilo, saj imam pomoč suflerja za take primere. Tudi zaigrat se da, važno, da odmisliš, da se je to zgodilo in nadaljuješ. Če narediš na tak način, občinstvo ne opazi. Zgodi se pa vsakemu, saj je to živa predstava. Ljudje smo malo obremenjeni s tem, saj ko poslušamo plošče oz. studijske posnetke slišimo vse »sčiščeno«, predstava pa je živa.

Kako se vam zdijo vaši sodelavci? Ali kakšni ne sodelujete?

Obstajata dve vrsti sodelavcev. Eni smo kot družina in se že dolgo ter dobro poznamo. Se pravi, da se družimo tudi v prostem času. Drugi sodelavci, ki pridejo v gostovanje, nimaš poglobljenega odnosa, a z vsemi sodelujemo profesionalno.

Seveda pa obstajajo tudi intrige (zahrbtna dejanja, spletke), kar je popolnoma normalno in moraš biti na njih pripravljen v tem poklicu. To je težji in bolj zoprni del poklica. Ne smeš jih jemati osebno, ampak v zakup in se z njimi znati ukvarjati. Vzameš kot kompliment, saj če je kdo ljubosumen nate, pomeni, da si dober in ne slab.

Kaj pa vam je najbolj všeč pri nastopanju?

Razdeliti čustva. To pomeni, da podaš nekomu svoje znanje nečesa, npr. ti lahko podaš nek tekst neizrazito, dolgočasno in nezanimivo, lahko pa ga podaš doživeto, vpleteno s svojimi čustvi. Kot pevec na odru spremljam, kako občinstvo »sočustvuje« z vlogo, ki jo igram oz. delijo čustva. To je tiso, kar je meni najlepše pri nastopu. Jaz nimam potrebe po nastopu. Nekateri, ki so nastopaški, pa to potrebo imajo, a občinstvu delujejo neiskreno. Tudi na televiziji lahko vidiš, da so kakšni voditelji nastopaški, zato ga težko gledaš in zamenjaš program.

Kakšne nasvete/namige imate za otroke, ki bi tudi radi nastopali? 

Na nastope se je potrebno navaditi. Na začetku je težko in neznano, ampak se potem navadiš. Od tega, da nekdo poje samo v svoji sobi, še nihče ni postal umetnik. Moraš nastopati, moraš se naučiti in navaditi obvladati tremo. Ampak to se lahko navadiš le z lastnimi izkušnjami. Stvar je v tem, da moraš sebe znati premagati. Moraš se naučiti obvladati svoje strahove, da premagaš samega sebe. In to se lahko naučiš tako, da čim večkrat javno nastopaš. To ne velja samo za nastope, to velja za čisto vse strahove. Obstajajo določene tehnike, kot npr. vizualizacija…obvladati moraš samega sebe, a obvladati svoja čustva je izredno težko.

Vsak človek ima strahove, nihče ni vsemogoč.

Hvala vam za intervju!

Pet prijateljev

^{Sofija J., 27.2.2023}

Si že prebral/a kakšno knjigo iz zbirke Pet prijateljev? Če nisi, se takoj odpravi v knjižnico, kjer je morda še kakšna na voljo, če niso že vse izposojene.

Knjige Pet prijateljev je napisala pisateljica Enid Blyton. V zbirki je 21 knjig in nekatere so tudi svetovne uspešnice.

Glavnih književnih junakov je, ne moreš verjeti ;-), pet:

Dick je radoveden in prijazen deček, ki rad draži svojo mlajšo sestro in vedno čaka na novo dogodivščino.

Anne je najmlajša in najbolj strahopetna, a je prava mala  gospodinja in brez nje zagotovo ne bi preživeli. Včasih ima predolg jezik in ji kakšna skrivnost tudi uide.

Julijan ima brata in sestro Dicka in Anne, ki ju obožuje, vendar ju zelo rad tudi draži, še posebej Anne. Je najstarejši izmed druščine in zato misli, da je odgovoren za vse. Vedno je pripravljen na pustolovščino.

George (njeno pravo ime je Georgina, saj je punca, a to sovraži in si želi postati fant) je zelo trmasta in vztraja pri svojem.

Timmy je pes, ki jim sledi na vsaki dogodivščini in obožuje otroke. Brez njega bi bili do zdaj že zagotovo mrtvi.

Meni osebno so bile najbolj všeč knjige: Skrivnost fantomskega vlaka, Na potepu in Na otoku zakladov. Katera je pa tebi najbolj všeč?

Kviz o agregatnih stanjih

_{Eva B., 13.2.2023}

Ste se v šoli že učili o agregatnih stanjih? Potem zagotovo veste, da se snovi lahko nahajajo v trdnem, tekočem ali plinastem agregatnem stanju. V kakšnem agregatnem stanju se nahaja neka snov, je odvisno od vrste snovi, temperature in tlaka – tako je lahko na primer voda v naravi v trdnem (led), tekočem (tekoča voda) ali plinastem (vodna para oz. vodni hlapi) agregatnem stanju.

Za vas sem pripravila kratek kviz. Preizkusite se v svojem znanju ;-). Rešitve kviza najdete na dnu strani.

1. V katerem agregatnem stanju je led?

• a) tekočem
• b) trdnem
• c) plinastem

2. V katerem agregatnem stanju so vodni hlapi?

• a) tekočem
• b) trdnem
• c) plinastem

3. V katerem agregatnem stanju so gradniki najbolj tesno skupaj?

• a) tekočem
• b) trdnem
• c) plinastem

4. V katerem agregatnem stanju so gradniki najbolj narazen?

• a) tekočem
• b) trdnem
• c) plinastem

5. Ali ima zrak prostornino?

• a) NE
• b) DA

6. Kaj je sublimacija?

• a) prehod iz plinastega v trdno stanje
• b) prehod iz trdnega v plinasto stanje
• c) prehod iz kapljevinskega v trdno stanje

7. Kaj je resublimacija?

• a) prehod iz kapljevinskega v tekoče stanje
• b) prehod iz plinastega v trdno stanje
• c) prehod iz tekočega v plinasto stanje

8. Zakaj je voda v večji globini bolj hladna, na površini pa bolj topla?

• a) Zato, ker hladna voda je gostejša od tople in v topli vodi potone.
• b) Zato, ker je spodaj pač mrzlo.
• c) Zato, ker je pritisk v globlji vodi močnejši in nastane mrzla voda.

9. Kaj so naravni indikatorji?

• a) To je prehod stanja.

• b) To so snovi, ki se v zelo kislih vodnih raztopinah obarvajo rdeče, v nevtralnih vijoličasto in v zelo bazičnih vodnih raztopinah zeleno rumeno.

• c) To je zelenjava, ki spreminja barvo.

10. Maja je kupila šampon na katerem je pisalo: pH 5,5. Kaj to pomeni?

• a) To je prehod stanja.

• b) To pomeni ali je vodna raztopina kisla ali bazična (alkalna).

• c) Pomeni, da je nevaren pri prepogosti uporabi.

Viri:

• https://eucbeniki.sio.si/kemija8/931/index1.html

Obiščimo Prekmurje!

^{Jonatan K., 30.1.2023}

Danes vas bom popeljal po zelo zanimivem delu Slovenije (saj, kateri pa ni) in to je: Prekmurje. Prekmurje ima zanimivo zgodovino, različne navade, noše, hrano itd. V tem članku si bomo pogledali najosnovnejše in tudi drugo. Pa začnimo.

Zgodovina Prekmurja govori, da včasih ta del Slovenije ni imel posebnega imena. V srednjem veku so ga poimenovali po madžarsko in sicer Dobrafölde, kar v slovenščini pomeni Dobrazemlja. Pripadalo je gospostvu v Avstriji. Od 13. do 16. stoletja se je Murska Sobota, največje mesto v Prekmurju, imenovala Belmura, kar pomeni znotraj Mure. 

Če gledamo zemljepis, leži Prekmurje skrajno na severovzhodu Slovenije. Čisto na koncu, pri Lendavi in še malo gor, leži tudi Madžarska narodna manjšina. Reka Mura označuje mejo med Mursko Soboto in Gornjo Radgono, medtem pa je največja reka v Prekmurju. Največja prekmurska mesta so Murska Sobota, Lendava, Grad, Mačkovci, Puconci, Moravske toplice, Beltinci, Dobrovnik, Turnišče, Radenci in Pince. 

Hrane iz tamkaj izhaja veliko. Seveda moramo omeniti prekmursko gibanico, bograč, bujto repa in lagnač. Ali veste, kaj je to? To je neke vrste golaž s krompirjem in začimbami.  Če ne bi v Sloveniji imeli Prekmurja, bi izgubili čudovite jedi.  Od vseh teh jedi bi sam verjetno izbral bograč, ker je zelo okusen in ima zanimivo strukturo.

Prebivalstva je tam okoli 90.000, turisti pa so nad tem delom Slovenije zelo navdušeni. 

Govor je zelo težko prepoznaven za druge pokrajine, saj je zelo poseben. Poglejmo si slovarček nekaj besed, ki so v prekmurskem narečju drugačne, zanimive, posebne, nenavadne:

govoriti – gučati

jajce – bilica 

mlad konj – cuzek 

slika, fotografija – kejp 

čevlji – bakanči 

škorenj – črejvel 

tukaj – eti 

zaključek – fajrund

Pri pisanju članka sem si pomagal z naslednjimi viri:

www.goprekmurje.si 

www.vandraj.si 

https://sl.wikipedia.org/

www.ovinu.si
www.google.com 

https://www.pomurec.com/

https://sobotainfo.com/