Praznični sejem na Majdi

^{uredniški odbor, 20.12.2022}

V četrtek, 1.12.2022, je na Majdi potekal PRAZNIČNI SEJEM. Hvala za vaš obisk in prostovoljne prispevke!

Intervju z dr. Majo Zalaznik, ambasadorko evropskega prvenstva v rokometu za ženske

Našo šolo je obiskala dr. Maja Zalaznik, ambasadorka ženskega evropskega rokometnega prvenstva, ki od 4. do 20. novembra 2022 poteka tudi v Sloveniji. Dr. Zalaznik je redna profesorica mednarodnega poslovanja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani z ogromno izkušnjami na visokošolskem in znanstvenoraziskovalnem področju, pa tudi posebna svetovalka in ambasadorka Centra za šport in človekove pravice iz Ženeve ter predsednica Komisije za mednarodno sodelovanje Olimpijskega komiteja Slovenije.

Z dr. Zalaznik sem se pogovarjala Eva B.

• Ko sem se pripravljala na intervju, sem prebrala, da ste ne samo ambasadorka evropskega prvenstva v rokometu za ženske, ampak se tudi sama aktivno ukvarjate s športom. Ali se že od majhnega ukvarjate s športom?

Vedno sem imela rada šport, ampak tudi glasbo, predvsem pa knjige. Tako sem se najraje skrila pod odeje  in brala. Kmalu pa sem ugotovila, kako pomembno je, da je tvoje telo pripravljeno na vse izzive, ki jih prinese življenje, in postala strastna športnica, kar sem še danes.

• Ali se tudi vi aktivno ukvarjate z rokometom, je rokomet vaš najljubši šport?

Pravzaprav ne, rokomet spremljam bolj od daleč in strastno navijam za naše rokometne reprezentantke, rada pa kolesarim, tečem, igram tenis, smučam, tečem na smučeh, počnem vse, kar lahko počneš v naravi, seveda pa zaidem tudi v telovadnico in se ukvarjam s crossfit vadbo. Rokomet pa je timski šport, ki nas povezuje, posebej rada navijam za ženske – ženske ženskam!

• V povezavi s prejšnjim vprašanjem me zanima, zakaj ravno ambasadorka evropskega prvenstva v rokometu za ženske, je vaša želja morda, da bi bila ambasadorka še kakšnega drugega športa?

Rada sem ambasadorka vseh športov, saj čutim, da je moje poslanstvo, da opolnomočim ženske športnice in skrbim za to, da so enako obravnavane kot moški ter njim enakopravne, da imajo enake priložnosti. K sodelovanju na ženskem evropskem rokometnem prvenstvu pa me je povabil predsednik Rokometne zveze Slovenije Franjo Bobinac, zaradi česar sem bila zelo vesela in počaščena, predvsem zaradi dveh ciljev prvenstva; opolnomočenje žensk in trajnost. Ta dva cilja sta med seboj povezana. Če želimo ostati povezani in kakovostno živeti, moramo VSI skrbeti za naravo in lepo okolje. To delamo za vas, naše najmlajše.

• Pred intervjujem sem med sošolci v 6. razredu izvedla kratko anketo in jih vprašala, kateri šport menijo, da je najbolj priljubljen v Sloveniji. Kakšno pa je vaše mnenje, kateri šport je po vaše najbolj priljubljen med Slovenci?

Po meritvah je verjetno še vedno smučanje, ki ga imamo Slovenci nekje v srcu, ampak seveda tudi vsi drugi športi. Poglejmo samo maraton, tekače, vse Slovence, ki so vsak dan zunaj v naravi in se gibljejo. Šport imamo Slovenci v našem DNK zapisu, vemo, da prinaša zdravje, tudi zdravje naroda.

(opomba novinarke: šestošolci menijo, da je med Slovenci najbolj priljubljen nogomet)

• Ali imate kakšen nasvet glede nas otrok in športa, kako se lahko otroci začnejo ukvarjati s športom?

Gibati, gibati, gibati se. Vsak dan je potrebno iti ven, v gibanje. Vem, da vas tudi v šolah, še posebej vaši, spodbujajo h gibanju. Tudi kakšen predmet se lahko izvede v naravi, recimo matematika na Rožniku. Dobro je, da znamo uravnovesiti rabo računalnika/telefona z gibanjem, ki pa je vendarle osnova za zdravo življenje. Če si to vgradimo že, ko smo majčkeni, potem je to samoumevno v odraslem življenju.

• Prebrala sem, da sta glavna »cilja« evropskega rokometnega prvenstva za ženske, ki v tem času poteka v Sloveniji, predvsem opolnomočenje žensk in trajnost. Kako pa se lahko nas deklice opolnomoči v športu?

Prav s tem, da vas spodbudimo, da se rade gibate, da najdete svoj šport, da so pogoji za ukvarjanje s športom za vas enaki kot za dečke, da so pogoji tudi takrat, ko ste profesionalne športnice, za vas enaki, ne glede na to, katera je vaša športna disciplina.

• Kako pa sta povezana rokomet in trajnost?

Zelo močno. Trajnost pomeni tudi to, da smo na športnem prizorišču trajnostno usmerjeni, da nimamo plastenk, da recikliramo stare mreže in žoge, da se izogibamo onesnaževalnim elementom. Pa kako pridemo na prizorišče, ali vsak s svojim avtom? In seveda pravilno ločevanje in ponovna uporaba odpadkov. Trajnost v komunikaciji, brez papirja. Vse to lahko pripomore k temu, da bo naš svet dlje časa lep, čist in kakovosten.

• Ali se vam zdi pomembno, da starši svoje otroke pripeljejo tudi na tekme, da lahko le-ti navijajo in izkusijo spremljanje športa v živo? Zakaj se vam zdi to pomembno?

Zato, ker je zelo lepo, če v družini spodbujamo odnos do športa in hkrati podpiramo naše rokometašice, smučarke, skakalke, nogometašice… Je pa prav, da se naučimo tudi športnega navijanja in vrednot športa.

• Pogosto otroci spremljajo tiste športe, ki jih aktivno spremljajo njihovi starši. Kako lahko otroci po vašem mnenju potem spoznajo ostale športe? Lahko osnovna šola naredi kaj v tej smeri?

Skozi vse vrste bogatih športnih aktivnosti v vrtcih, osnovni šolah, obšolskih dejavnostih. Hvaležna sem vsem učiteljem in ravnateljem, ki spodbujajo gibanje v osnovnih šolah. Upam, da bo ponovno zaživel projekt 45 minut gibanja na dan! Tudi župani, posebej v mestu Ljubljana, ogromno naredijo za šport v šolah. Obstajajo tudi posebne športne zveze, športni klubi in društva, ki ponujajo šport za vse, ne samo za otroke, ampak za celo družino. Smo ena redkih držav, ki imamo svoj dan športa, 23. september. Ta običajno poteka na prostranih zelenicah v Tivoliju, kjer OKS predstavlja različne vrste športa. Nove športe spoznamo tudi preko navijanja za športnico ali športnika, poglejmo samo Janjo Garnbret. Kakšno zanimanje za športno plezanje je vzpodbudila! Športniki so nam vzor in jaz verjamem, da so pravi ambasadorji zdravega načina življenja.

Res najlepša hvala za vaš čas in odgovore. Bi želela še kaj sporočiti našim bralcem?

Da jaz zelo verjamem v vas, najmlajše, hkrati pa mislim, da je potrebno spodbujati nas, starejše, da smo, posebej v trajnostnih ciljih, odgovorni za vas.

Tradicionalni slovenski zajtrk

Tudi letos bomo na tretji petek v novembru, 18. 11. 2022, obeležili Dan slovenske hrane in spremljajoči Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ). Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka je »Zajtrk z mlekom – super dan!«.

Lepotica slovenskih gozdov

_{Sofija J.}, _11.11.2022

Srna je gozdna žival, ki jo zagotovo vsi poznamo. Srna je vrsta iz rodu jelenov, ki živi v listnatih in mešanih gozdovih v Evropi, Mali Aziji in ob Kaspijskem morju.

 Samca srne imenujemo srnjak. Srna je v primerjavi z drugimi jeleni med manjšimi, v dolžino meri 95–135 cm, v višino pa 65–75 cm. Tehta okrog15–30 kg. Dlaka po telesu je rdečkaste, na glavi pa sive barve. Kožuh postane pozimi temnejši. Ima kratek rep, ki meri 2–3 cm. Rogove imajo le samci in pozimi odpade ter spomladi ponovno zraste. Starejši srnjaki imajo rogove, velike tudi do 25 cm.

Srne živijo same, v parih ali materini družini. Živijo v gozdovih, na poljih in na travnikih. Aktivne so predvsem v mraku, ko se pasejo. Preko dneva se zadržujejo na mirnem in zakritem kraju. Zelo dobro slišijo, tečejo, plavajo in skačejo. Hranijo se z gobami, zelišči, travo, plodovi in zelenimi poganjki.

Srna se najbolje počuti v gozdovih, na travnikih in njivah z majhnimi gozdički. V tem stoletju pa se je srnjad prilagodila tudi življenju na odprtih travnikih. Srnjad je razširjena in pogosta od morske obale do zgornje gozdne meje. Do druge polovice 19. stoletja je bilo na slovenskem ozemlju srnjadi veliko manj kot danes. Povečan odstrel je bil prvič zabeležen v letih 1858–1862. Največje širjenje pa je doživela v zadnjih šestdesetih letih: poselila je celotno Primorsko z zaraščajočim Krasom vred. Pred drugo svetovno vojno srnjadi ni bilo tudi v izrazito poljskih okoliših, v večjem delu Prekmurja ter na Ptujskem in Dravskem polju. Zdaj so vsa našteta območja že gosto poseljena s srnjadjo.

OPOZORILO: če vidite mladiča srne, se ga nikakor ne dotikajte, saj mama ni daleč!😊

Pesem o krompirju

_{Jon Č.A.}, _11.11.2022

Najboljša jed na svetu je krompir,

ni tak kot kak smrdljivi sir,

ocvrt, pražen ali v oblicah,

z njim uživam kot v toplicah.

Tisti, ki ima krompir,

mu nesreča da popoln mir.

Krompirja nikoli ni dovolj,

na krožniku si ga želim vedno bolj.

Pozabi na žemlje, repo in pečenice,

najboljši je pražen krompir od babice Mice.

Stran vrzi pijače kot je pir,

raje privošči si slasten krompir.

Julijin dnevnik

_{Špela R.}, _11.11.2022

Nemara se sprašujete, zakaj sem še vedno budna tako pozno ponoči. Kako pak zaradi sinočnjega dogodka nisem bila zmožna zatisniti očesa. Ko moje srce tako močno razbija mi v prsih, da ne mogla bi pozabiti, kako je Romeov obraz v soju sveč žarel v vsej svoji lepoti in milosti.

Kaj ne razumem, kako moja družina ga lahko tako goreče sovraži, ko pa se je človek zmožen vanj tako hitro zaljubiti. Romeo, ki ne primanjkuje mu kot morje neizmernega poguma, da še sama smrt ga ne prestraši, da ne bi našel svoje poti do mene in se izpovedal. In jaz, ki sem kot kaka kura blebetala, ko pa me je njegov kot topel poletni vetrič mil pogled pustil brez kančka skrbi in sramu na tem svetu.

Da ne premožen plemič ne snubec ne bi premogel dovolj lepote ne miline, da ob njem bi se bila spozabila na ta večer, ki se mi bo kot košček žganega premoga vtisnil v spomin in pustil za sabo sled goreče ljubezni.

Buče na Majdi

_{Za vas je ustvarjal 3. B}, _11.11.2022

Falafel

_{Eva B.}, _11.11.2022

Smo sredi jeseni in postaja hladneje. V takem primeru so falafli topla, nasitna, in tako okusna jed, da jo lahko že kar začnete pripravljati.  Najboljše priloge k falaflu vključujejo polnjene paprike, posoljene gobe in zelenjava na žaru. Postrežete ga lahko tudi z “gazpachem”, za zdravo spremstvo pa poskusite streči falafel s solato “quinoa tabbouleh” (solata s kvinojo) ali zelenjavno juho.

Falafel je bil prvič narejen v Egiptu, kasneje pa se je razširil po Bližnjem vzhodu. Obstaja legenda, da so kristjani v rimski dobi v 4. stoletju med lentom pojedli favsko različico. Falafel je v kuhinji Bližnjega vzhoda globoko ocvrta kroglica ali v obliki polpeta, pripravljen je predvsem iz mlete čičerike in naravnih zelišč. Ker je falafel narejen s čičeriko, zelišči, začimbami in česnom, je veganski. Vsebuje vitamine: vitamin C, železo, vitamin B6 in magnezij.

ALERGENI:

• Čičerika

ČAS:

• Priprava 15 min
• Kuhanje 55 min
• Skupaj 1h 10 min

SESTAVINE:

POSTOPEK:

• 250g suhe čičerike
• 1 žlička soli
• 1,5 žličke pecilnega praška
• 1 žlička kuminovih semen
• 1 žlička mletih koriandrovih semen
• 4 strokov česna
• 2 žlici nasekljanega peteršilja
• 1 limona
• 1 ščepec črnega popra (ali navadnega)
• Olje za cvrtje

PRED DELOM:

Pred delom suho čičeriko stresemo v skledo, zalijemo z zadostno količino hladne vode in jo za vsaj 12 ur namakamo.

1. Česnove stroke olupimo. Limone operemo, prerežemo na pol in iz ene polovice limone iztisnemo sok. Namočeno čičeriko odcedimo, oplaknemo pod tekočo vodo in ponovno temeljito odcedimo. Zmiksamo jo v multipraktiku skupaj s soljo, kumino, koriandrom, poprom, česnom, peteršiljem in limoninim sokom. Miksamo, dokler ne dobimo drobno sesekljane mase, ki pa ne sme biti popolnoma gladka. Maso predevamo v skledo, katero pokrijemo in za 30 do 60 minut postavimo na stran.
2. V maso vmešamo pecilni prašek. Z mokrimi rokami iz mase oblikujemo 16 polpetkov.
3. V globoki ponvi dobro segrejemo olje. Falafle cvremo 4 minute v več izmenah, ker se med cvrenjem v ponvi ne smejo gnesti. Občasno jih obračamo, da se lepo rjavo zapečejo. Ocvrte falafle s penovko poberemo iz olja in odložimo na papirnato brisačo, ki vpije odvečno olje.

DODATNI NASVET:

• Falafle ponudimo v pita kruhu, skupaj z narezano solato (zeljem), humusom in pekočim smetanovim prelivom.
• Po želji lahko v maso vmešamo še žlico krušnih drobtin in zelo na drobno sesekljano manjšo čebulo ter koriander.
• Če masa med cvrenjem razpada, vmešamo nekaj žlic moke.
• Cvremo v veliki količini maščobe. Živilo mora v njej plavati. Za cvrenje uporabljamo maščobe, ki ne vsebujejo vode, kot na primer kokosova maščoba ali dobro olje.
• Maščoba za cvrenje je dovolj segreta, če se okoli lesenega roča kuhalnice delajo drobni mehurčki.

Gajin svet 2

_{Manca P.}, _11.11.2022

V kino je 1. septembra oziroma 30. avgusta 2022 (slavnostna premiera v Križankah) prišel film Gajin svet 2. Gajin svet 2 je družinska romantična komedija, ki nas je presenetila že s prvim delom (2018). Poleg tega, da je film zabaven, je tudi poučen. Opozarja nas, da je splet lahko zelo nevaren. Film je primeren za otroke, mladino in starše.

Režiser obeh filmov Gajin svet je Peter Bratuša, ki je s Špelo Levičnik Oblak napisal tudi oba scenarija. Peter Bratuša je v tem filmu zares zbral bogato igralsko zasedbo. Tako v njem najdemo Umo Štader (Gaja Ravnikar), Sebastiana Cavazzo (oče Peter), Eneja Černe Berčič (Matic), Nežo Smolinsky (Gajina starejša sestra Tea), Jurija Zrneca (Alex) in Ajdo Smrekar (Ema).

V prvem delu filma je glavno junakinjo Gajo odigrala Tara Milharčič, v drugem pa Uma Štader – Uma je stara šestnajst let in hodi v drugi letnik srednje šole.

Gajo in Matica so zamenjali zaradi starosti. Tara Milharčič je bila namreč med snemanjem Gajinega sveta 1 stara štirinajst let, v času snemanja nadaljevanja filma pa je bila že prevelika, da bi igrala štirinajstletno Gajo.

Gajin svet 2 je prvi slovenski film, ki je po letu 2020 dobil zlato rolo. Kaj je zlata rola? Zlata rola je nagrada, ki jo Kolosej in Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev podeljujeta slovenskim filmom, ki si jih ogleda več kot 25.000 gledalcev.

Film je res dober in prepričana sem, da bo dobil še kakšno zlato rolo.

Potovanje po Španiji

_{Jonatan K.}, _11.11.2022

Si že kdaj šel v Španijo? Da? Ne? No, če je odgovor ne, potem lahko v nadaljevanju bereš o krajih, kjer še nisi bil, ali pa obnavljaš spomine. Vsekakor se pripravite, saj nas čaka zanimivo potovanje!  

Španija, država s kar malo več kot 46 milijonov prebivalci in s površino 504.030 kvadratnih kilometrov, je največja država na Iberskem polotoku. Tamkajšnji prebivalci govorijo večinoma špansko, priznani regionalni jeziki pa so tudi aranščina, baskovščina, katalonščina in galicijščina.

Tamkajšnja precej obiskovana ali velika mesta so Madrid, tudi glavno mesto države in znano po bikoborbah, Barcelona, kar zelo obiskovano mesto, na žalost znano po tatovih, Valencia, znana po muzejih, med njimi tudi po morskem, Sevilija, obiskovana zaradi katedrale in drugega.

Turisti so že nekaj let zelo navdušeni nad to državo. Zelo pogosto je vzrok veliko prostrano morje, včasih pa tudi kaj drugega. 

Znamenitosti… Kar veliko jih je, če gledamo celotno Španijo. No, lahko jih nekaj naštejemo: vrtovi Alhambra v Generalifeju, Granada, ki je zelo obiskovana, Gaudijeve stavbe v Barceloni, katedrala v Seviliji,…

Lahko bi povedali tudi nekaj o hrani, saj je iz tam izvira zelo veliko: paella, slastna ribja rižota,  empanada, žepek iz testa, rižev puding, španska tortilja (za katero bi prej rekli, da je pita), sangria, osvežilna alkoholna pijača, gaspačo, hladna juha in še bi lahko naštevali, pa vem, da se vam že sedaj cedijo sline.

Meni osebno je pri Španiji zelo všeč morje, jedi in mestne stvari. Pa tebi?

Da bi še bolje razumeli, kaj je značilno za Španijo in katere so razlike med Španijo in Slovenijo, sem naredil kratek intervju z Óscarjem, ki prihaja iz Španije. Rodil se je v Kantabriji, delu Španije, in zdaj že nekaj časa živi v Sloveniji. Povedal nam bo nekaj o svoji državi.

Kaj se ti zdi najbolj zanimivo v Španiji?

Óscar: Zdi se mi zanimivo, da imamo v Španiji zelo različne pokrajine: obalo s klifi, dolge peščene plaže, visoke gore, travnike in velika ravna polja s kmetijskimi pridelki. Zelo zanimivo je tudi, da so zaradi teh raznolikih pokrajin v Španiji tudi različna podnebja: sever je vlažen, hladen in zelen, jug je suh in vroč. Zaradi raznolikih pokrajin in podnebnih razmer je tudi gastronomija zelo različna v različnih delih.

Ali imate v Španiji kake posebne praznike oz. praznovanja ter katere so najbolj unikatne?

Óscar: Najbolj unikatne tradicije so:

• Ob novem letu vsi pojemo 12 grozdov v prvih 12ih sekundah novega leta. Zelo je smešno.

• V Španiji si damo dva poljuba na lice, ko se srečamo.

Unikatno praznovanje, ki mi je zelo všeč, so Sveti trije kralji (ime jim je Melchor, Gaspar in Baltassar), ki vsem prinesejo darila 6. januarja. Poleg tega ima vsako mesto in vsaka vas svoj lasten praznik. V moji vasi je praznik 9. septembra. Ampak praznovanje traja več dni, ne samo en dan. Cel teden so organizirane igre, koncerti, razstave in tržnica s hrano.

Katero špansko hrano pogrešaš?

Óscar: Najbolj pogrešam tortilje, krokete in španske tapase. Tortilja je ena izmed najbolj pogostih jedi v Španiji. In Španci je pojemo veliko: doma, na družabnih dogodkih, rojstnodnevnih zabavah in celo v kavarnah ob kavi. Kroketi so kroglice bešamela s hrustljavo oblogo. Tapasi pa so majhni prigrizki narejeni iz vsega: mesa, zelenjave, rib, salam, sirov itd., ki se jih dobi v mnogih barih in restavracijah.

Španija je znana po nogometu. Kateri športni klub podpiraš?

Óscar: Podpiram Barcelono, ampak nisem iz Barcelone. Sem iz Kantabrije in najboljša ekipa iz moje province je Racing de Santander. Ta ekipa je v drugi kategoriji.

Kaj so največje razlike med Španijo in Slovenijo?

Óscar: Po mojem je življenje v Sloveniji bolj mirno in sproščeno. Mesta v Sloveniji so manjša in v njih se lažje živi kot v velikih mestih v Španiji. Slovenija ima več narave kot Španija, ampak Španija ima več različnih pokrajin. Španci so bolj družabni in vsi se pogovarjajo med seboj. Menim, da so Slovenci nekoliko bolj sramežljivi, če se ne poznajo. Glede prehranjevalnih navad je tako, da imamo v Španiji pozno večerjo, šele po osmi uri zvečer. Poleg tega je na mizi ob vsakem obroku kruh. Za konec, v Sloveniji vsi nosijo copate v hiši, ampak v Španiji to ni zelo pogosto, nekateri ljudje jih nosijo, ampak nekateri nosijo čevlje tudi znotraj doma.

Katera je najbolj smešna slovenska beseda?

Óscar: Zame so najbolj smešne slovenske besede tiste, ki nimajo samoglasnikov, kot so vrt, vrh, krt. To pa zato, ker v španščini ni nobene besede brez samoglasnikov, in se mi slovenske besede zdijo res smešne.

Viri:

https://sl.tripnholidays.com/1526-spain-e-sl

https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0panija

http://spanijaaaa.blogspot.com/p/blog-page_89.html

http://spanija-project.weebly.com/hrana.html