Najbolj zelene šole

_{Jonatan K., 21.4.2023}

Pri šolskem spletnem časopisu nekateri učenci delamo na večjem projektu, to je Pina projekt: mladi o zeleni prihodnosti. S pomočjo tega projekta želimo naše učence ozavestiti o evropski kohezijski politiki in načrtih za zeleno prihodnost Slovenije. Evropska kohezijska politika zveni strašno učeno, v bistvu pa je to ime za sofinanciranje projektov s strani Evropske unije, ki so usmerjeni tudi v bolj zeleno, nizkoogljično Evropo.

In kaj novega o zeleni prihodnosti vam lahko povemo? Ko sem raziskoval to temo, me je takoj pritegnila zgodba o najbolj zelenih šolah na svetu. Smo le osnovna šola, kaj lahko storimo, da bomo še bolj zeleni, po kom se lahko zgledujemo?

Na svetu je 10 šol, ki so se res izkazale za, lahko tako rečemo, zelene. Ne samo, da so tam zasadili več tisoč rastlin, temveč je v nekaterih šolah skrb za rastline tudi poseben predmet. Naša šola je nekaj let nazaj za zeleno okolje organizirala projekt “Načrt za šolski vrt”, katerega del sem bil tudi sam. Takrat smo na zelenici zgradili zabojnike za rastline in počistili listje ter travo. Kako pa so se zelene politike lotile najbolj zelene šole na planetu?

ZELENA ŠOLA, BALI, INDONEZIJA

Zelena šola je od svojega odprtja septembra 2008 zrasla od 90 učencev do okoli 400, ki pokrivajo predšolske vrtce skozi srednjo šolo. Zgradbe šole so v naravnem okolju, ki je izhajalo iz prej riževih polj in džungle. Izdelane so iz tradicionalnih in obnovljivih materialov, kot so bambus, trava in blato. Šolo napajajo tudi obnovljivi viri energije, med njimi so hidroenergetska in sončna energija, zasnovana pa je okoli ekološkega permakulturnega sistema.

Tudi pristop šole k pedagogiki se ujema z načeli trajnosti. Med drugimi predmeti se študenti učijo zelenih študij, naravoslovja in dobrih praks svoje skupnosti.

AMERIŠKA UNIVERZA, WASHINGTON DC

Ta institucija s sedežem v Washingtonu DC je vzpostavila zlat ugled trajnosti v skladu s pravili, namenjenimi zmanjšanju emisij ogljika, ki pomeni 100 % obnovljivo električno energijo, nevtralnost ogljika, nič odpadkov in popolno odtujitev fosilnih goriv. Poleg tega svojim študentom ponuja obsežne zelene, okolju prijazne tečaje.

UNIVERZA V NOTTINGHAMU, ANGLIJA

V zadnjem desetletju se ta institucija v angleškem Midlandsu uvršča med pet najbolj trajnostnih evropskih univerz. Šola ohranja zavezo, da bosta okoljevarstvo in trajnost »trdno ostala na dnevnem redu univerze«. Obkroženost z gozdom in obsežni zeleni prostori pomagajo spodbuditi te cilje. Poleg široke palete tečajev, ki poudarjajo trajnost, se šola lahko ponaša s karbonsko nevtralnim laboratorijem – prvim te vrste – imenovanim Center za trajnostno kemijo.

UNIVERZA V KALIFORNIJI

Kalifornija velja za eno od rojstnih mest sodobnega zelenega gibanja, zato njena uvrstitev na seznam desetih najbolj zelenih šol na svetu vsekakor ne preseneča. Univerza je že leta 2003 uvedla zaveze glede trajnosti, takoj za tem pa so njeni rektorji sprejeli predsedniško politiko o oblikovanju zelenih stavb in standardih čiste energije.

Zdaj imenovana politika trajnostnih praks zajema tako področja pri delovanju šole kot laboratorijski protokol, trajnostna javna naročila, vodne sisteme ter ukrepe za zdravje in dobro delovanje. S pomočjo vseh teh ukrepov naj bi bila univerza do leta 2025 ogljikovo nevtralna.

OSNOVNA ŠOLA UASO NYIRO, KENIJA

Svet zelenih stavb ZDA je imenoval kenijsko šolo za najbolj zeleno šolo na svetu. Sama stavba je odsev njenega okolja. Zaradi podnebnih sprememb je namreč ta del Afrike precej bolj suh, kot je bil v preteklosti, zato sta šolo oblikovala dva britanska arhitekta kot zaščito pred sušo: letno lahko v svojih podzemnih rezervoarjih (izdelanih na trajnosten način) zbere do 350.000 litrov vode, ki se nato uporabljajo za namakanje zelenjavnih vrtov za šolo in njene širše okolice.

UNIVERZA V GRONINGNENU, NIZOZEMSKA

Del Univerze v Groningenu je tudi zelena pisarna ali urad, ki si prizadeva za program trajnosti. Tako je njena naloga povečanje prepoznavnosti programa trajnosti šole, obveščanje študentov in osebja o njenih trajnostnih projektih in na koncu vključiti trajnost v poslovno, izobraževalno in raziskovalno stran šole.

WAGENINGEN UNIVERSITY & RESEARCH

Univerza Wageningen se ponaša z vrhunskimi raziskavami, ki se vrtijo okoli okolja, kmetijstva in trajnosti. Zaradi tega vse od leta 2017 velja za eno najbolj zelenih univerz na svetu. Še en poudarek na družbeni odgovornosti je povzet v njenem motu: “Raziskati potencial narave za izboljšanje kakovosti življenja.” Osredotočenost univerze na dobro upravljanje je pripeljala do ukrepov, kot so zagotavljanje trajnostne hrane v šolah in zmanjšanje živilskih odpadkov.

AVSTRALSKA MEDNARODNA ŠOLA, SINGAPUR

Ta šola v angleškem jeziku v Singapurju, ki vsakodnevno sprejme učence do 18. leta starosti, ima v tem delu sveta dobro uveljavljen ugled zaradi svoje trajnostne naravnanosti. Na strehah je bilo nameščenih več kot tisoč strešnih solarnih panelov, ki proizvajajo 704 MWh sončne energije, ki so nato na voljo na energetskem trgu.

Trajnostni pristop šole je razširjen tudi na poučevanje. Njihov ravnatelj je dejal: “Izučiti naslednjo generacijo o okolju in trajnosti je ključnega pomena za prihodnost našega planeta. Naše partnerstvo s podjetjem Sun Electric predstavlja resnični primer tega, kar je mogoče doseči.”

UNIVERZA PUTRA MALEZIJA, MALEZIJA

Ena izmed najboljših univerz v Maleziji, Univerza Putra, je bila v samem vrhu v svoji državi na UI-GreenMetric World University Ranking že več kot desetletje. Za dosego tega rezultata so se trajnostno naravnali tako na področju infrastrukture, energije in podnebnih sprememb, kot tudi na področju recikliranja odpadkov, vode in seveda izobraževanja.

UNIVERZA V GOTTINGENU, NEMČIJA

Zelena pisarna Univerze v Gottingenu poleg spodbujanja mreženja študentov in fakultete po kampusu spodbuja razvoj in izvajanje ukrepov trajnosti po vsej šoli. Poleg tega je šola sprejela podnebni akcijski načrt za leto 2030, ki priznava nujno potrebo po ukrepanju, hkrati pa se zaveda edinstvene družbene odgovornosti in vzorčne funkcije univerz in zdravstvenih ustanov, ki so dolžne prispevati k regionalnim, nacionalnim in mednarodnim ukrepom za varstvo podnebja, pa tudi pomagati pri oblikovanju povezanega procesa preoblikovanja.

Kako bi lahko postala Majda še bolj zelena?

^{Eva B., 21.4.2023}

Naša šola ima vrt, drevesa in čisto okolico. Na Majdi ločujemo odpadke in posebno pozornost namenjamo varčni rabi tako vode kot elektrike. Zagotovo tudi v vaši učilnici nad umivalnikom visi grafika, ki te spominja na to, da zapiraš pipo, druga infografika pa ima mesto nad stikalom za luč – že prvošolčki tako vestno ugašajo luči. Vse to je zelo dobro, a kaj bi lahko še izboljšali?

V tem članku sem navedla par idej, ki bi jih lahko počeli v naši šoli za bolj zeleno prihodnost!

• POBIRAJMO SMETI

Lahko bi imeli »športni dan«, na katerem bi morali učenci pobrati čim več smeti pri nas, ali pa tudi po Ljubljani. Zmagovalci bi dobili »1.nagrado«, vsi drugi pa manjšo nagrado (bonbon). To bi naredilo pobiranje smeti še bolj zanimivo in zabavno.

• SADIMO ROŽE

V manjših razredih bi lahko sadili različne rože, ki bi potem ostale v učilnici, ali bi jih pa učenci odnesli domov. Zaradi rož bi bilo treba več zračiti, kar bi izboljšalo zračno cirkulacijo. Z njimi bi tudi zelo lepo okrasili učilnico. To bi lahko tudi pomenilo boljše razumevanje pomena rastlin in skrbi zanje. Seveda bi lahko posadili tudi kakšne večje rože zunaj ali preuredili in na novo posadili naš šolski vrt.

• USTVARJAMO IZ PLASTENK

Ustvarjanje imajo skoraj vsi radi. Če bi dali ustvarjanje in recikliranje skupaj, bi lahko naredili zelo veliko. Zakaj ne potem vzeti v roke plastenke? Veliko jih je, učenci bi jih lahko prinesli od doma in bi z njimi ustvarjali na (npr.) tehničnem dnevu. Veliko različnih izdelkov iz plastenk obstaja, ki bi jih lahko imeli na šoli (npr. ptičja hišica, filtriranje vode za poskus, okraski za božič in druge praznike…).

• RECIKLIRANJE

Veliko naših učencev ne zna ločiti embalaže od papirja, kljub temu, da ima vsak razred poseben moder koš za papir. Učence vedno manj briga, kam sodi tetrapak od jabolčnega soka in ga kar vržejo v najbližji koš. Predlagam, da imamo kakšno prezentacijo (kot zadnjič, ko so nas na temo nasilja med mladimi obiskali policisti), kjer bi povedali nekaj o recikliranju. Učenci bi tako videli, zakaj je pomembno reciklirati.

• EKSKURZIJA

Vsi imamo radi izlete. Še posebej, če so zanimivi. Zato tudi predlagam, da bi šli v reciklažne centre ali odlagališča. Obisk odlagališč pomaga učencem videti, koliko smeti se zbere. Obisk tudi pokaže učencem, da se je njihov trud z reciklažo splačal, saj so s tem veliko pomagali domačem okolju.

26. april

Spoštovani,

26. 4. 2023 –  pouka prost dan (sreda) zaradi slovenskega kulturnega praznika med zimskimi počitnicami.

To nisva midva

_{Sofija Ju., 17.4.2023}

Knjigo To nisva midva je napisala pisateljica Neda Alaei.

Zgodba se vrti okrog štirinajstletne Sanne. Sanna obiskuje deseti razred osnovne šole in na zunaj izgleda popolnoma navadna najstnica, a v resnici ni tako. Sanni je namreč umrla mama in njen oče ni zmožen biti oče. Sama mora hoditi v trgovino, kuhati, čistiti ter skrbeti za svojega očeta. V šoli ima probleme s svojo najboljšo prijateljico, ki si je našla drugo najboljšo prijateljico, in to prav  Mitro, punco ki je prišla prejšnje leto na šolo in je totalna važička. Kmalu zatem pride v razred še simpatični sošolec, s katerim se dobro ujame, ker tudi on nima očeta. Novi sošolec jo uči fotografirati s  fotoaparatom, ki ji ga je kupila mama pred smrtjo.

Nekega dne pa Sanna najde očeta v nezavestnem stanju v kopalnici, takoj pokliče reševalce in ko jo vprašajo, če pokličejo mamo, se zlaže, da je ta že na poti. Sanna po tem, ko očeta odpeljejo v bolnico, pusti šolo in ne odgovarja na klice. Čez dva tedna pa k njej prideta dve gospe iz socialne službe. Sanna med obiskom zbeži v bolnišnico, v kateri je njen oče in mu pove, da si želi, da se vrne domov.  Oče ji razloži, da ne more oditi domov, ker potrebuje pomoč. Sanna se sama odpravi domov. Naslednji dan gre v šolo in tam jo učiteljica Trine odpelje k socialnima delavkama, ki se odločita, da bo najbolje, če Sanna nekaj časa preživi pri Trine.

Če ti je zgodba o Sanni zbudila zanimanje, si knjigo izposodi in preberi, kaj se s Sanno dogaja naprej.

Zakaj je pomembno dobro spati?

^{Sofija J., 17.4.2023}

Živijo! Si čez dan pogosto zaspan? Se v šoli težko skoncentriraš in pogosto ležiš na mizi? Zvečer ne moreš zaspati, ker počneš druge stvari in gledaš v različne ekrane? Če te zanima, zakaj je tako pomembno, da dovolj spiš, si preberi spodnji članek.

Spanec je pomemben za nas, saj smo pri delu, ki ga opravljamo, bolj osredotočeni in učinkoviti. Kot si najbrž že sam(a) opazil(a), si boljše volje, če se zjutraj zbudiš spočit(a). Zadostna količina spanca pozitivno vpliva tudi na spomin.

Nekaj navad, ki nam lahko izboljšajo spanec:

– Pojdi spat vsako noč ob isti uri in vstajaj vsako jutro vstajaj ob istem času, tudi ob koncih tedna.

–  Poskrbi, da bo v sobi temno, tiho in ugodno toplo.

–  Iz sobe odstrani elektronske naprave (mobilni telefoni, računalniki, tablice).

–  Tik pred spanjem se če se le da izogibaj obrokom, sladkarijam.

–  Če si čez dan telesno aktiven, boš ponoči lažje spal.

–  Za otroke mlajše od 11 let, je potreben spanec od 9 do 11 ur, za mladostnike pa od 8 do 10 ur. Če spiš manj ur kot to, priporočam, da to spremeniš, saj se boš navadil, in boš čez dan zaspan, tvoji možgani pa ne bodo mogli misliti.

– Izogibaj se spanju čez dan.

– Nekatera hrana nas poživi, zato je ni pametno jesti pred spanjem. Imamo pa tudi hrano, ki je bolj primerna pred spanjem, npr. če boš pred spanjem jedel koruzo ali koruzne izdelke, boš imel kvaliteten spanec, ponoči se ne boš zbujal, zjutraj se boš sanj spomnil bolje, kot če ne bi dobro spal.

Za na konec pa še nekaj zanimivih dejstev o spanju, ki jih morda še nisi vedel(a):

• Ali veš, da če smrčiš med spanjem, to pomeni, da se po tvoji glavi pletejo zelo bujne sanje, in da dobro spiš, (to ne velja za vse).
• Človek, ki živi povprečno dolgo, prespi približno kar 27 let.
• Ljudje, ki spi manj kot 5 ur na noč, imajo povečano tveganje za srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen. Prav tako dosledno spanje pod 5 ur lahko na dolgi rok človeku skrajša življenjsko dobo.
• Spanje je aktiven proces možganov, ne njihov počitek.
• Spanje je sestavljeno iz različnih faz, dve osnovni med njimi sta REM in ne-REM:
• REM: V tej fazi spanja lahko tudi sanjamo, naše sanje so lahko zelo barvite, abstraktne. Za REM fazo je značilno hitro premikanje oči. Ne premikajo se ves čas, pač pa se gibajo naprej-nazaj, levo-desno, gor-dol.
• Ne-REM je faza spanja, v kateri je fiziologija telesa podobna tisti v času budnosti. Oči se ne premikajo, razen povsem na začetku.

Zdaj pa LAHKO NOČ!

Danes so popoldanske govorilne ure

Spoštovani,

vabljeni na govorilno uro, danes, 11. 4. 2023 ob 17.00.

Obvestilo za starše, skrbnike

Ministrstvo za zdravje nas je obvestilo, da se v Sloveniji trenutno nahajamo v obdobju, ko obvladovanje širjenja okužb s SARS-CoV-2 prehaja v redne, dnevne delovne naloge izvajalcev zdravstvenih dejavnosti kot tudi vseh drugih strokovnih institucij.

V skladu s sklepom epidemiološke stroke v Sloveniji se covid-19 tako obravnava enako kot druge okužbe dihal in so javno zdravstvena priporočila v zvezi s covid-19 poenotena s priporočili za ravnanje ob drugih okužbah dihal. Nacionalni inštitut za javno zdravje bo na podlagi podatkov iz sistemov spremljanja še naprej skrbno spremljal epidemiološko situacijo glede covid-19 v Sloveniji in po potrebi prilagajal priporočila za javnozdravstvene ukrepe za obvladovanje te bolezni.

Kljub navedenemu samotestiranje učencev osnovne šole, dijakov in študentov (28. člen Zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva ) velja do 24. 6. 2023.

Hvala vam za strpno in dobro sodelovanju pri preprečevanju širjenja covid-19.

Roza smuti

_{Lara M. in Pia Z., 27.3.2023}

Pripravili sva vam zdrav napitek roza smuti. Ali ste že kdaj pili kakšen roza napitek? Kaj pa smuti (po angleško smoothie)? No, potem vas danes čaka nekaj novega. Upava, da vam bo všeč in da vam tekne.😊

SESTAVINE:

 150g borovnic

 150g malin

 150g rdečega ribeza

 300g tekočega sadnega jogurta

 100ml kravjega mleka ( manj mastnega)

 25g ovsenih kosmičev

 2 žlici medu

temna čokolada

 PRIPRAVA:

V mešalnik stresemo oprane borovnice, maline in rdeč ribez. Uporabimo lahko tudi zamrznjeno sadje! Dodamo sadni jogurt,  mleko, ovsene kosmiče in med. Vse skupaj zmiksamo in nalijemo v kozarec. Potresemo s čokolado.

Njami, slastno!

Zdrav duh v zdravem telesu

_{Alegra I., 23.3.2023}

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste zboleli? Verjetno vam ni bilo prijetno in bi radi bili čim bolj zdravio?

Potem je čas, da spoznate nasvete za zdravje. Z njimi boste izvedeli, kako pravilno umivaš zobe, se pravilno prehranjuješ, skrbiš za svojo osebno higieno in tako dalje.

Umivanje zob spada pod osebno higieno. Zlasti po obilni večerji se na naših zobeh naredi plast, ki vsebuje bacile. Zobe si umivamo vsaj tri minute in pri tem ne drgnemo po njih, kot da bi bili nanje jezni! kako pa je z nitkanjem zob? Ali ste vedeli, da je nitkanje zob celo bolj pomembno kot umivanje zob, saj gre nitka v zobne votlinice (to so mali prostorčki med zobmi),  kjer se najpogosteje ujamejo delčki hrane. To velja za vse, ne samo za odrasle!

Tudi pravilno in pogosto umivanje rok spada pod osebno higieno in skrb za zdravje. Kako pa pravilno umivamo roke?

1. Roke najprej speremo z mlačno vodo.
2. Nato na roke nanesemo eno ali dve kapljici mila.
3. Drgnemo dlan ob dlan.
4. Z desno dlanjo milimo hrbtišče leve roke in obratno.
5. S prsti ene roke milimo med prsti druge roke.
6. Z eno roko npr. levo zagrabimo desni palec in ga vrtimo v votlini, ki smo jo naredili z levo roko. Tako ponovimo še z levim palcem.
7. S konicami prstov krožno krožimo po dlani v obe smeri. Roke potem zamenjamo in vajo ponovimo.
8. Roke temeljito speremo pod mlačno vodo.
9.  Roke obrišemo z brisačko.

Pri skrbi za zdravje pa ni pomembna le osebna higiena, ampak tudi zdrava prehrana. Katera hrana je zdrava in katera je nezdrava (sladkor in gibanje bi se morala zamenjati, se vam ne zdi)?  😊😉

Kot lahko vidite, je čisto na vrhu  prehranske piramide sladkor. Sladkor je zelo nezdrav, saj prevelik vnos sladkorja v naše telo lahko povzroči veliko  zdravstvenih težav.

Takoj za sladkorjem so maščobe in slani prigrizki. Ni zdravo pojesti veliko maščobe. Maščoba se nahaja v mesu, olju, raznih slanih prigrizkih, po katerih tako radi sežemo …

Tretje po vrsti pa so beljakovine. Beljakovine se skrivajo predvsem v mleku in mlečnih izdelkih (zakaj se morajo beljakovine skrivati, saj to ni lepo!) 😊😉

Po beljakovinah pridejo žitarice. Žitarice se nahajajo v kruhu, mokah…

Zdaj pa na sadje in zelenjavo. Najbolj zdrav obrok je seveda sadje in zelenjava. Čeprav je najbolj zdrav obrok, pa se sadje in zelenjava ne nahaja na dnu prehranjevalne piramide.

Ste vedeli, da je voda bolj zdrava kot zelenjava in sadje? No, če niste vedeli prej, veste sedaj. Mala zanimivost: človek lahko brez hrane zdrži kar nekaj časa, brez vode pa le teden dni.

Čisto na dnu prehranske piramide je gibanje. Gibanje krepi naše telo. Prav je (pa tudi, če se nam ne da), da se odpravimo vsaj na kratek sprehod.

Upam, da boste upoštevali moje nasvete za zdravje.

Vse o bontonu

_{Zarja D. in Zoja T., 20.3.2023}

Bonton v francoščini pomeni dober ton, govori pa o pravilih spodobnega vedenja v družbi. Ker se nama je zdelo, da otroci v šoli PREMALO upoštevajo bonton, sva se odločili, da bova naredili članek o tej temi.

Bonton je splošna olika, ki jo mora poznati vsak otrok. Je tudi kratek program lepega vedenja, olike in etike. To so uporabne veščine in spretnosti, ki so pomembne v življenju Zelo pomembno je, da se ga naučimo. Predstavljanje, odnos do drugih, pogovarjanje, spoštovanje… so le nekatere od vsebin (navad), ki jih morajo otroci vedeti. Z razumevanjem lepega vedenja, se otroku dvigne samozavest. Ne smete pa biti preveč odvisni od bontona. Zdaj vam ga bova predstavili:

1. Skrbimo za osebno higieno (se tuširamo, po jedi si umivamo roke in strižemo nohte ter umivamo zobe).
2. Ne zamujamo (v šolo, na kakšen obisk).
3. Se pozdravljamo med seboj (ko nekam prideš, pozdraviš prisotne).
4. Spoštujemo druge ljudi (ne žalite se med sabo).
5. Ne jemo z rokami (uporabljamo pribor).
6. Pomagajmo drugim ljudem (če so v stiski).
7. Ne skačemo v besedo (počakamo, da drugi nehajo govoriti).
8. Ko se pogovarjamo, gledamo sogovornika v oči.
9. Ne kažemo s prstom.
10. Zahvalimo se s “hvala”.
11. Naokrog hodimo čisti.

Bonton v šoli: zadnje čase je v šoli vedno manjše spoštovanje do učiteljev/učiteljic ter šolskega osebja. Prav tako opažava, da nekateri nespoštljivo ravnajo s šolsko hrano. 😊 Šola je javna ustanova, zato v njej veljajo prav vsa pravila lepega bontona.

Bonton v kinu: Kino je primer, kako zelo so se pravila bontona omehčala. Včasih je namreč zanj in za gledališče veljalo, da so morali moški nositi obleko, ženske pa večerno toaleto. Danes je  precej drugače: pokovka frči po zraku, telefoni zvonijo v najrazličnejših melodijah in še kaj. V kino se po navadi odpravimo, ker bi radi videli dober film in se družili s prijatelji, zato se zdi potrata denarja in časa, če naš kino izlet preživimo v pisanju sms sporočil. Če nam film res ni všeč, je vljudno, da odidemo iz dvorane in tako omogočimo prijeten ogled tistim, ki jih film zanima. Ugasnjen telefon je nujen in  “oprostite” je nujna beseda, kadar zamujamo. V dvorani nista obe naslonjali za roke vaši – po pravilih bontona lahko vaša roka počiva na desni strani, na levi strani pa je prostor za roko vašega soseda.

Bonton za mizo: Doma in na družinskih srečanjih se učimo lepega obnašanja za mizo. Pa vendar: brcanje pod mizo, glasno srebanje juhe…vse to, samo da razburimo starše. V šoli to, dragi najini, izgleda grdo. Naučimo se, da jemo s priborom, da si med jedjo s prtičkom večkrat obrišemo usta, da ne govorimo s polnimi usti, da zrezke režemo z nožem in ne trgamo z usti kot praljudje. Nihče se ne mara usesti za umazano mizo, zato je prav, da za seboj počistimo prostor. Na krožnik si vzamemo toliko, kot bomo pojedli.

Tako. Zdaj, ko poznate pravila bontona, jih nujno (!!!!!!!!!!!!) upoštevajte. TUDI V ŠOLI.