V tednu med 20. in 24. aprilom smo na šoli gostili vrstnike iz OŠ Odra iz Zagreba. Dopoldne so bili z nami pri pouku, popoldneve pa smo preživljali ob različnih aktivnostih, povezanih s cilji našega projekta. V ponedeljek smo med vodenjem po Ljubljani opazovali dobre in slabe trajnostne prakse v mestu, v torek smo jim razkazali naš največji mestni park Tivoli, v sredo popoldne smo po dopoldanskem obisku Hiše Evropske unije drug drugemu predstavili reko Savo in njen pomen ter se popoldne odpravili v Kajakaški klub v Tacnu. Četrtek smo skupaj preživeli na Bledu, se povzpeli na Ojstrico in se posladkali s kremšnito. V petek smo se v upanju, da se ponovno srečamo, poslovili od vrstnikov.
V ponedeljek 13. aprila in četrtek 23. aprila smo si učenke in učenci 7. in 8. razreda v Narodni in univerzitetni knjižnici ogledali razstavo ob 100. obletnici rojstva Mikija Mustra (1925-2018). Razstava v NUK se vsebinsko dopolnjuje z razstavo v Mestnem muzeju Ljubljana, ki podrobneje predstavlja Mustrovo življenje, osebno zgodbo in razvoj njegove umetniške poti. Skupaj ponujata celosten pogled v njegovo življenje in delo, ki je s svojim edinstvenim slogom, humorjem in kritičnostjo zaznamovalo slovensko vizualno kulturo 20. stoletja. (Foto: Alenka Ftičar)
V okviru Šolske skupnosti na predmetni stopnji smo se dogovorili, da bomo v pomladnem času v luči razvijanja trajnostnega odnosa do okolja organizirali pomladno izmenjevalnico oblačil.
Na pripravljalnem sestanku smo si razdelili naloge glede na to, kaj katerega učenca zanima. Fantje iz 7. a so se poizkusili v oblikovanju bonov in plakatov za dogodek s pomočjo klepetalnikov umetne inteligence. Dekleta iz 6. a, 6. b, 7. a in 7. b pa so vsak dan v tednu konec marca v avli 1. nadstropja prevzemale oblačila. Tisti učenec, ki je prinesel eno, dve ali tri rabljena, a lepo ohranjena in očiščena oblačila, je prejel bon, s katerim je dobil pravico do izbire oblačil.
V enem tednu smo zbrali več kot 200 kosov rabljenih oblačil, od kratkih hlač, kavbojk, majic do puloverjev. Učenke 8. c razreda so nato pregledale zbrana oblačila in jih razvrstila po vrsti.
Na dan pomladne izmenjevalnice oblačil, 3. aprila 2026, so učenke v preduri pripravile prostor v učilnici 05, privlačno razvrstile oblačila in uredile prostor za pomerjanje.
Po pouku, med 12. in 14. uro, so se odprla vrata pomladne izmenjevalnice oblačil. V prostor sta učenca 7. a (varnostnika) spuščala samo tiste učence, ki so imeli bon. Ob prijetni glasbi so si lahko učenci izbrali toliko oblačil, kolikor so jih predhodno prinesli. Oblačila so lahko v kabinetu (beri garderobi) tudi pomerili. Ob zaključku izmenjevalnice je ostalo na mizah samo še 10 kosov neprevzetih oblačil.
Vse bone, ki smo jih izdali, so učenke natančno zabeležile. Ob koncu dogodka smo razglasili tudi razred, ki je najbolj aktivno sodeloval pri pomladni izmenjevalnici oblačil, tako z največ prinesenimi oblačili kot z aktivno udeležbo. 6. a razred je bil za svoje delo nagrajen s šolsko uro, kjer so se lahko družili in igrali na šolskem igrišču.
Oblačila pa so si med seboj na začetku aprila izmenjevali tudi zaposleni na šoli in si na tak način osvežili svojo garderobo.
Izmenjevalnica oblačila je odlično uspela tako v organizacijskem kot vsebinskem smislu. Z veseljem jo bomo še kdaj priredili. Vsak dan pa bomo živeli trajnostno načelo: Bodi kul, ne trati ful!
Mobilnost Erasmus+ je potekala v dveh delih. Prvi del smo preživeli v Aachnu, drugi pa v Luksemburgu. Na izmenjavo je odšlo sedem učencev z učiteljicama Nino Farič in Darinko Šaubah Kovič. Učenci smo bivali pri gostiteljskih družinah. Namen te izmenjave je bil predvsem razvijanje trajnostnih navad v mestih.
V nedeljo, 1. 3. 2026, smo z letalom poleteli z Brnika v Bruselj in nato pot do Aachna nadaljevali z vlakom. Tam smo prvič v živo spoznali naše gostitelje in popoldne ter večer preživeli z njimi.
V ponedeljek, 2. 3. 2026, smo prvič prišli v gostiteljsko šolo Rhein-Maas-Giymnasium. Pred prihodom v šolo je imel vsak učenec zajtrk z gostiteljsko družino. Imeli smo tri ure pouka, in sicer najprej dve uri angleščine, kjer smo delali načrte za naš “obisk” New Yorka. Bilo je zelo zanimivo, ker so učenci tam med poukom imeli svoje tablice in so prosto uporabljali umetno inteligenco. Udeležili smo se tudi ure športne vzgoje, kjer smo igrali košarko. Dopoldne so prišli še učenci iz Luksemburga. Po njihovem prihodu smo imeli skupne igre. V eni izmed iger smo se morali dve minuti pogovarjati z drugimi učenci o določeni temi. Nato smo dobili učni list z nalogami. Po igrah smo imeli kosilo v njihovi jedilnici, potem pa je vsaka šola predstavila svoje mesto. Med našo predstavitvijo smo drugim šolam ponudili potico. Po aktivnostih v šoli smo imeli voden ogled mesta, kjer smo si ogledali razne znamenitosti, in fotografski izziv, kjer smo fotografirali različne kraje, povezane s trajnostnim razvojem mesta Aachen. Po dejavnostih smo imeli prosto z vrstniki iz Nemčije in Luksemburga.
Elisengarten
Katedrala
Zgodovinski center Aachna
V torek, 3. 3. 2026, smo se dopoldne zbrali v knjižnici, kjer smo dobili teme za raziskovalno delo. Teme za trajnostni razvoj mesta so bile: biodiverziteta, trajnostna šola, pravična trgovina, urbanistično načrtovanje in pomen aktivnega državljanstva. Raziskovalnega dela smo se lotili tako, da smo najprej napisali vprašanja za strokovnjaka z določenega področja, s katerim smo opravili intervju. Nato nam je odgovoril na vprašanja, mi pa smo napisali povzetek. Jaz in moja skupina smo dobili pošteno trgovino, zato smo obiskali vse poštene trgovine v mestu.
V sredo, 4. 3. 2026, smo torkovo besedilo spremenili v predstavitev in vsebino predstavili še drugim udeležencem. Za vsako temo smo predlagali rešitve, s katerimi bi rešil problem, ki nam je bil dodeljen. Po predstavitvah in kosilu nas že čakal avtobus in še dvourna vožnja do Luksemburga. Tam smo spoznali še našo drugo gostiteljsko družino.
Vtisi po prvem delu mobilnosti so zelo dobri. Mislim, da bom pogrešala svojo spremljevalko in komaj čakam, da pride v Slovenijo. Pogrešala pa bom tudi Aachen, ker je zelo lepo in čisto mesto.
V okviru dodatnega pouka za nadarjene pri slovenščini so učenci ustvarjali po navdihu grških bajk. Čakal pa jih je prav poseben izziv – napisati zgodbico tako, da si bodo besede sledile po abecednem redu. Ani Z. iz 7. a je to zares dobro uspelo.
Apolon bo citiral čenče danes Erosu, Fobosu. Gledal Hermesa in je kriknil: ,,Lepo muziciraš.” Nato odpoje pesem radosti, sanj. Še trobento udari, važno zapoje žalostinko.
Afrodita boginja cepeta, čeprav dobi enostavno ful. Govori Hadu in je kupila liro. Muti naokoli, odpira poezijo, radosti se. Šumi Tanatosu, Uranu. Važno Zevsu žuga.
V letošnjem šolskem letu smo se z velikim navdušenjem vključili v človekoljuben projekt, ki ga organizira IZOBRAŽEVALNI CENTER EKSENA. Projekt je bil osredotočen na obeležitev mednarodnega dneva strpnosti, ki ga praznujemo 16. novembra. Aktivnosti projekta so na šoli potekale skozi ves mesec november v 2.b, 3.b, 4.b, 8.b razredu.
Učiteljica Tanja Jotanović je k sodelovanju povabila učence 4. – 6. razreda z dodatno strokovno pomočjo. V okviru projekta je izvedla izobraževalno-ustvarjalno delavnico, kjer se je osredotočila na temo strpnosti in nestrpnosti. Skozi pogovor, skupinsko delo in kreativne dejavnosti je učencem omogočila, da so na to tematiko pogledali z različnih zornih kotov. Učiteljica jim je prebrala odlomek iz mladinskega romana Emmy na potezi, ki je učencem na simboličen način približale vrednote, kot so sprejemanje drugačnosti, sočutje in sodelovanje. Poleg tega so učenci skozi likovno in pisno ustvarjanje izražali svoje razmišljanje in občutke o pomenu strpnosti v vsakdanjem življenju. Letošnja tema BODI JUNAK – RECI NE MEDVRSTNIŠKEMU NASILJU je prinesla nove poglede in predvsem zavedanje, da lahko vsak posameznik prispeva k večji strpnosti v svetu – že z majhnimi dejanji.
Učiteljica Anka Lango je v tednu strpnosti izpeljala aktivnosti z učenci 2. razreda v okviru podaljšanega bivanja. Z učenci je povezala aktivnosti tedna strpnosti in dneva strpnosti z branjem pravljice Stanko Pečka, ki vključuje te primere nestrpnega ravnanja in izločanja ter z ogledom pravljice Dinozaver Tiko in veliki zob, ki jo v posnetku pripoveduje Vila Eksena. Z učenci je na ta način poglobili poznavanje pojma strpnost na konkretnih primerih iz zgodb. Učencem je predstavila primere nestrpnosti v pravljicah. Preko junakov iz zgodb je z učenci prešla konkretno na pogovor o strpnosti v njihovem oddelku. Učenci so razmišljali o strpnosti v skupini. Lastne občutke ob ogledu in poslušanju pravljic so prelili v risbice, ki so jih opremili s krajšimi zapisi svojih ugotovitev. Zapisi kažejo, da se trudijo ozavestiti in razumeti, kaj je strpnost in kdaj ravnajo nestrpno tudi sami. Čim več pogovora in razmišljanja o tematiki medsebojnih odnosov in vzgoji za strpnost je velikega pomena, saj so otroci v dobi prevlade ekranov in hitrih novic in vsebin z vseh strani obkroženi s primeri nestrpnega ravnanja.
Učiteljica Nuša Hafner je v 8. b razredu v okviru razredne ure v sredo 12. 11. 2025 izvedla delavnico o strpnosti na temo BODI JUNAK – RECI NE MEDVRSTNIŠKEMU NASILJU.
Z učenci je prebrala obnovo in odlomek iz knjige »Solze so za luzerje«, potem pa so se pogovarjali o tej temi ob vprašanjih iz delavnice. Učence se je zelo dotaknilo doživljanje Ajde, ko izve za vse, kar so o njej pisali. Na koncu so učenci v dvojicah ali posamezno risali risbe na temo strpnosti.
Letos smo pri slovenščini za domače branje prebrali pesniško zbirko Skrivnosti, ki jo je napisal Niko Grafenauer. Pesniška zbirka govori o skritih čustvih in občutkih v človeku (npr. ljubezen, strah, misel, čas …). Pesnik je z mnogo prispodobami in simboli ta čustva oziroma pojme oživil, da jih bralec začuti. Vsak izmed nas si je izbral eno pesem in jo predstavil.
Kot poseben izziv pa smo morali nato še sami napisati pesem z istim naslovom. Objavljamo nekatere izmed njih.
Izbor pesmi pripravila: Ajda El Shawish
Fedja Hribar Švabič: Skrivnost
Skrivnost je tiha in skrita in ne pove veliko stvari. Je nekje med mislimi, kjer je nihče ne vidi. Včasih je blizu, včasih je daleč, ampak je vedno tu. Ne reče nič, sama tiho ostane skrita v srcu.
Urban Bobič: Voda
Voda je življenje brez vode nas ni, če vprašate mene za mnenje, se ribam najlepše godi.
Ves dan se v vodi igrajo ponoči naglas čofotajo, otroci pa v šoli sedimo, beremo, pišemo in se učimo.
Ribe v njej živijo in voda za njih skrbi, čeprav nič ne naredijo se dobro jim godi.
Voda je včasih mrzla in nas zmrazi, lahko je pa topla in nas ogreje, ko nas nekdo z njo škropi in se veselo smeje.
Mila Zgonc: Krik
Krik v meni globoko tiči, globo v tišini in temi kriči. In vsak dan se v meni spet znova zbudi, a vedno močneje se meni to zdi.
Ko moje srce se v jutru zbudi, se spomni, da krik že v meni kriči. S to glasno tišino me spet zamori ter globoko v meni on spet zagori.
Jonatan Kurinčič: Misel
Misel pride in misel gre skoraj nikoli ne ostane. A včasih kar mimogrede se v naši glavi spet zgane.
Misli je lahko veliko naenkrat, redko se zgodi, da v glavi ni nobena, a se tudi ne zgodi skoraj nobenkrat, da je v glavi samo ena.
Zarja Drobež: Sreča
Sreča se zgodi, ko ljudem je mar. Takrat se pripeti prav posebna stvar.
Najlepši je nasmeh iz dna srca, ki ni ovit v lažeh našega sveta.
Sreče se ne da razumeti čisto popolno, lahko pa jo je doživeti vsaj malo, nedvomno.
Ula Engelsberger: Strah
Ko spušča se zimski večer, v moji glavi je nemir. Gledajo me čudne spake, zunaj že derejo se srake.
Ko pa pokrijem se čez glavo, strahovi izginejo v daljavo. Potlej v miru tam ležim, v sladke sanje odhitim.
Tosja Albreht: Ples Jutro svetlobo spusti čez prag, v travi počasi kapljice zasijejo. Veter zavrti se kot pravi junak, liste povabi, da z njim zaplešejo.
Oblaki potujejo čez modri svet, vsak v svojem ritmu mirno, lahko. Tudi dan, ki je kakor komet, zavihti se v ples glasno in jasno.
Martin Da Costa Fakin: Strah
Strah je le takrat strašen, ko je tisti na drugi strani plašen. Strah le takrat lahko živi, Ko drugemu po glavi frči. Ne brigaj se zanj, ko s teboj se smeji. Vendar ne drezaj vanj, ko v temnem kotu preži.
Kali Strniša: Čas
Čas se vleče v meglene in počasne hodnike, v klopi sedi, mule kasi, ne bo se oziral, kaj sošolec govori.
Zdaj je hiter, zdaj je brzen, je kot sončna svetloba, komaj pride okoli sveta, je že prepozen.
V trenutku mine, je že konec, takrat ko zazvoni zvonec.
Tesa Gomzi: Sreča
Sreča ni zlato skrito v dlani, ni glasen smeh, kot kri v rani. Je tiha misel v zgodnjem dnevu, ko srce najde mir v svojem spevu.
Brez sreče življenje nima smisla, kot lizika če bi bila kisla. Sreča ni samo denar, je iskren smeh in dober dan.
Tudi če imaš slab dan bo mogoče naslednji kot iz sanj. Bodi kot ptiček, odleti na svoj najljubši griček.
Ajda El Shawish: Strah
Strah tam spodaj v duši leži in vedno, ko se kaj groznega zgodi, na plan prihiti.
To neprijeten občutek je, ko misliš, da slabo se zgodilo bo vse. Pot se s tebe cedi, srčni utrip hiter dobiš, a takoj, ko se stvar zgodi, se umiriš.
Včasih se tvoja glava s tabo igra in zato strah prileti tja.
Čeprav se ga bojiš, je to znak, da še vedno živiš.
Zoja Tisu: Čas
Včasih imaš občutek, da stoji, takrat, ko ti dolgčas je. Včasih pa se ti zdi, da leti, da bi se ustavil, bi dal vse.
Veš pa, da čas beži, nazaj ga nikoli ni. In dovolj ga je, to ve vsak, do zadnjega trenutka, ko se potopiš v mrak.
Jakob Marucelj: Lepota
Lepota je v smehu, ki greje srce, v prijazni besedi, ki nas poveže. Je v cvetu, ki se nežno odpre in v naravi, ki prijateljstvo lahko začne.
V lepoti najdemo mir in toplino, v njej se skriva čar, ki nas osrečuje. Zato lepota nas vedno navdihuje In srce napolni z družino.
Svit Razinger: Skrivnost Tiha soba, vrata zaklenjena, ključa nimam, pa vem, da je tam. Nekaj, kar čaka, od sveta ločeno, Kar nosim v sebi in vedno poznam.
Skrivnost se ne uči, ne piše in ne bere, Ne govori na glas in ne pusti sledi. Je tihi del duše, ki včasih hudo zazebe, ko dan zbledi in odidejo vsi.
Na Gospodarskem razstavišču je od 24. 11. do 30. 11. 2025 potekal že 41. knjižni sejem. Učenci dodatnega pouka slovenščine in učiteljice slovenščine smo se ga udeležili v petek, 28. 11. 2025.
Po pouku smo se zbrali pred šolo in se odpravili do avtobusne postaje. Med knjižnim sejmom se lahko z avtobusom odpeljete do Gospodarskega razstavišča brezplačno in tudi mi smo izkoristili to ugodnost. Ko smo prišli tja, smo nekateri bunde odložili v košare, potem pa smo se lahko uro in 30 minut prosto sprehajali po knjižnem sejmu. Raziskovali smo stojnice različnih založb in našli nemalo zanimivih knjig. Bile so zelo velike ugodnosti za knjige in kar do 70 % popusta. Podelili pa so tudi veliko sladkarij, slanih prigrizkov, skodelic ter knjižnih kazal.
Na žalost nismo videli nobenega pisatelja, so pa na knjižnem sejmu ponujali tudi podpisane izvode knjig in srečanja s pesniki in pisatelji. Čas je letel in tako je bil kmalu čas, da se zberemo zunaj. Naredili smo še skupinsko sliko, potem pa smo se z avtobusom odpeljali nazaj proti šoli.
Ali ste vedeli, da je bil to že 41. knjižni sejem? Da je bilo kar 114 razstavljavcev, da je sejem obiskalo celo 60.000 obiskovalcev?
Država v fokusu je bila Madžarska, ki nam je s ponosom odprla platnice mnogih knjig. Gostujoče mesto Celje, pa nam je predstavilo življenje in delo literata, ki je v mestu pustil najmočnejši pečat.
Nama je bil knjižni sejem zelo všeč tudi zaradi daril, ki smo jih dobili pri nakupu. Zdi se nama, da sejem zelo dobro spodbuja ljudi k branju. Prodajalci knjig so bili zelo prijazni in v veliko pomoč. Na voljo je bilo zelo veliko različnih knjig za bralce vseh starosti in zanimanj. Knjižni sejem si bova zelo dobro zapomnili in upava, da ga bomo obiskali tudi prihodnje leto.
V okviru Erasmus+ projekta Ključi prihodnosti se je na izmenjavo odpravilo 8 devetošolcev, učiteljica za slovenščino in ravnateljica naše šole. Na pot smo odšli 3. 11. 2025 z ljubljanske železniške postaje, vrnili pa smo se v petek, 7. 11., zvečer. Obiskali smo drugo največje češko mesto Brno in v njem šolo Brno Armenska. Na mobilnosti smo se osredotočali predvsem na spoznavanje druge kulture, šole, pouka, znamenitosti mesta, hkrati pa smo razvijali digitalne veščine, spoznavali zelene in trajnostne prakse v mestu ter sorodnosti med slovanskima jezikoma. Skratka, razvijali smo veščine, ki bodo v naši prihodnosti zelo uporabne.
Izmenjava se je začela s potovanjem na Češko. Odpravili smo se z vlakom, saj je to najbolj trajnosten prevoz. Že na vlaku smo reševali naloge in dobili liste z nalogami in vsak svoj dnevnik mobilnosti, ki smo ga cel teden sproti dopolnjevali in nam bo ostal za spomin. Prvi dan smo se namestili v penzionu in popoldne že spoznali mesto ter kulinariko. Naučili smo se tudi orientacije po mestu. Mesto smo si ogledali z zelo različnih kotov, saj smo se odpravili tudi v podzemne rove, v katerih je urejen muzej legend Brna. Tam smo spoznali legende o zmaju ter se naučili veliko o zgodovini Brna.
Naslednji dan smo že zjutraj odšli na šolo ter spoznali učence in šolo. Gostiteljem smo predstavili delovanje naše šole, Ljubljano in podobnosti med jezikoma. Učenci brnske šole pa so nam zelo natančno razkazali tudi njihovo šolo. Po predstavitvi smo imeli tudi nekaj časa za reševanje interaktivnih vaj, ki jih je pripravila šola. Spoznavali smo različne nove veščine, ki se jih morda na naši šoli ne da preizkusiti. Navdušili smo se nad šolsko prehrano, saj je bila zelo zanimiva. Popoldne smo si ogledali še Masarykovo univerzo, ki je z zelenimi strehami dober primer sodobne trajnostne gradnje. Navdušil nas je tudi zelo dobro urejen javni prevoz (tramvaj, avtobus).
Tretji dan smo sodelovali pri pouku računalništva in informatike, kjer smo se učili spoznavati nove uporabne veščine na računalnikih, ki jih je ponudila šola. Učili smo se uporabljati Excel in Chat GPT. Poslušali smo tudi predavanje o različnih vrstah trajnostnega prevoza v mestu Brno. V Brnu nismo opazili veliko kolesarjev, za kar smo dobili razlago, da je težko voziti čez tirnice tramvajev in s kockami tlakovane ceste. Pred kosilom smo se fantje pridružili treningu plavanja, ki je obvezen del njihovega šolanja. Popoldne smo se odpravili v muzej očeta genetike Gregorja Mendela, kjer smo si ogledali interaktivno razstavo o DNK, celicah in osnovah dedovanja. Preostanek dneva pa smo preživeli v interaktivnem centru znanosti VIDA!, kjer smo na različne načine preizkušali znanstvene dosežke. Dan smo zaključili z večerjo s tradicionalno jedjo Svičkova v tradicionalni pivnici Starobrno.
V okviru četrtega dneva izmenjave smo se odpravili z vlakom v glavno mesto – Prago. Iz Brna smo se odpravili že navsezgodaj zjutraj. Po mestu smo se podali peš in z metrojem ter si ogledali nekaj največjih znamenitosti npr. različne trge, mostove, grad. Najprej smo se odpravili na grad Hradčani z znamenito katedralo sv. Vida ter si ogledali slovesno menjavo straže pred palačo. Pot smo nadaljevali do Karlovega mostu, enega najstarejših kamnitih mostov v Evropi, kjer smo slišali glasbo mnogih uličnih glasbenikov in uživali v razgledu na reko Vltavo. Na glavnem trgu smo si ogledali znamenito astronomsko uro, ki vsako uro privabi na tisoče turistov s svojo predstavo figuric. Sprehodili smo se še čez nekaj znamenitih trgov kot je Vaclavov trg v središču sodobne Prage.
Peti dan smo zaključili s pakiranjem in postopnim odhodom domov, pred tem pa smo še ovrednotili pridobljeno znanje, odgovorili na nekaj vprašanj in imeli podelitev diplom za opravljeno izmenjavo. Tudi domov smo se odpravili z vlakom. Nazaj v Ljubljano smo prispeli pozno zvečer.
Maksimilijan Ostrc, 9.a
V podzemnih rovih smo prisluhnili legendi o zmaju.
Z novimi prijatelji smo se takoj dobro ujeli.
Nad poukom matematike in računalništva smo bili navdušeni.
Vključili smo se v pobudoRead for Real 2025, namenjeno promociji branja evropskih avtorjev, spodbujanju obiska knjižnic in dvigu bralne pismenosti.
Slavko Pregl je slovenski mladinski pisatelj, rojen leta 1945, ki je s svojim delom navdušil generacije mladih bralcev in učence osnovne šole Majde Vrhovnik, ko nas je 5. 12. 2025 obiskal na šoli. Napisal je več kot 50 knjig, namenjenih mladostnikom in tudi odraslim.
Na srečanju s sedmošolci je povedal, da je začel pisati leta 1967, njegova prva knjiga, Odprava zelenega zmaja, pa je bila izdana devet let kasneje. Kot otrok je rad bral, predvsem dela Marka Twaina in drugih znanih pisateljev, kar se odraža tudi v njegovem zabavnem slogu pisanja. Nekatere izmed njegovih knjig pa so bile celo prevedene v tuje jezike.
Slavko Pregl poleg knjig piše tudi basni, v katerih nastopajo živali in pojmi, na koncu pa je po navadi moralni nauk, ki pa je lahko skrit tudi v besedilu. Napisal je 312 basni in pravi, da nima najljubše. Ideje za svoja dela pa črpa iz vsakdanjega življenja.
Poleg pisanja je Slavko Pregl aktiven tudi na drugih področjih. Bil je predsednik Društva slovenskih pisateljev, v 7. razredu osnovne šole je pisal proste spise za šolski časopis, kasneje pa delal tudi kot urednik. Poleg literature pa ima rad tudi glasbo – obiskoval je glasbeno šolo in igra več glasbil.
Dandanes prosti čas rad preživlja ob branju, hoji na sprehode ter pogovorih z vnuki. Čeprav bi pisatelj lahko pisal za odrasle, se vedno znova vrača k otrokom in mladini in pravi, da smo najboljše občinstvo.
Vsi smo zelo uživali v njegovi prisotnosti in na koncu celo dobili knjižno kazalko z njegovim avtogramom.
