Arhiv kategorije: E-monec

Adventni koledar – uganke od 1. do 10. decembra

Kategorija: E-monec

UGANKA ŠT. 1 (1. 12. 2024)

Iz dišeče mase ga zamesimo,
obliko in okus poudarimo.
Z začimbami, sladkorjem je obdan,
v obliki srčka, moškega ali zvezde pečen.
V prazničnem času je priljubljen,
ker v ustih se hitro raztopi, sladko in prijetno diši.

UGANKA ŠT. 2 (2. 12. 2024)

V vladavini zime je ona kraljica,
njena moč je v mrazu, je hladna in modra.
Z ledom obdana, v snegu se blešči,
s pogledom zamrzne vse, kar se približa ji.
Nekje v bajkah in pravljicah živi,
a v naravi sneg in led njen pečat pusti.

UGANKA ŠT. 3 (3. 12. 2024)

Na trgu stoji, kjer diši po sladicah,
lučke in barve pritegnejo naše oči.
Šotorov in stojnic je polno naokoli,
pohitite, najdite darila in drobne spomine.
V prazničnem času veselja ne manjka,
vonj po pečenih kostanjih kar ne mine.

UGANKA ŠT. 4 (4. 12. 2024)

Število dni zame ni pomembno,
vsak dan razkrijem nekaj majhnega.
Za praznični čas ti pomoč nudim,
vsak delček skriva presenečenje, ki te veseli.
Z odprtimi okenci šteješ dneve,
do trenutka, ko bo božič prišel.

UGANKA ŠT. 5 (5. 12. 2024)

Ko v temi žarim, svetlobo prinašam,
toplino in mir v srcih prižgem.
Gorim na mizi, ob oknu ali na drevesu,
v prazničnem času sem del veselja.
Ko me pogasiš, samo dim ostane,
a moje svetlobe ne moreš pozabiti.

UGANKA ŠT. 6 (6. 12. 2024)

Dober in skromen mož obdari vse pridne otroke.

Tiho in skromno v krožnike natrese

pomaranče, orehe in nogavice.

Kdo je ta mož, ki prihaja sredi noči,

da z nasmehom in darili nas razveseli?

UGANKA ŠT. 7 (7. 12. 2024)

Njeni cvetovi so v obliki zvezde,
v božičnem času nikoli ne manjka.
Z njo prihaja veselje in toplina,
kdo je ta rastlina, ki nam z okna kima?

UGANKA ŠT. 8 (8. 12. 2024)

Bel in mehak po zraku leti,
pokriva vse v tihi noči.
Zima je čas, ko vse se blešči,
kaj je to, kar pade z neba v naše oči?

UGANKA ŠT. 9 (9. 12. 2024)

V hladnem zimskem večeru v kotu stoji,
zeleni okras, ki v božičnem času diši.
Z iglicami in rdečimi kroglicami,
razširja radost z odprtimi rokami.

UGANKA ŠT. 10 (10. 12. 2024)

Ko pride njen čas,
prinese nam mraz,
snega nam nasuje
in v led nas okuje.            



Stripi z razredne stopnje

Kategorija: E-monec

Le kaj je lepšega, kot priti na E-monca in ob prijetni glasbi in sproščenem klepetanju ustvarjati strip s tematiko po lastni izbiri?

Fotografija: Kapljici, ki sta se spoznali v dežju. Vita M. K., 4. a.

Fotografija: Hotel za pse. Mina K., 3. a.

Fotografija: Noč živali. Mia, 3. a.

Fotografija: Roža, ki govori in medved in ptica. Ruby B. T., 2. b.

Fotografija: Mušnica in ti. Ronja Š. H., 2. b.

Fotografija: Hruška in ježek. Ema S. P., 2. b.

Fotografija: Skriti Amongas. Kristian T. H., 3. b.

Fotografija: Čopko sreča neumnost. Katarina K., 4. a.


Vodne zgodbice iz 4. a

Kategorija: E-monec

KAPLJICA KRALJICA

Nekoč je živela kapljica vode. Bila je zelo pomembna, zato ji je bilo ime Kapljica kraljica. Bila je zelo znana v svetu mode in imenovali so jo za kraljico. Vsak dan so jo pozdravljali njeni oboževalci, ona pa jim je odzdravljala nazaj. V šoli je imela veliko prijateljic in prijateljev.

A le ena sošolka je ni marala. Bila je ljubosumna, da je Kapljica kraljica slavna. Ime ji je bilo Mina III. Doma je imela 101 obleko. Nekega dne je prišel nov sošolec Lin kaplevček. Vse kapljice so se zaljubile vanj. Vse so se mu nenehno prilizovale razen Kapljice kraljice, ki ni bila zaljubljena. Vedno mu je pomagala in postala sta prijatelja. Mina III. je bila tako jezna, da se je zjokala in je postala brezbarvna.

Na koncu je spoznala, da ni pomembno, da si slaven, če želiš biti nekomu všeč. Postala je prijazna in z vsemi je bila prijateljica. Tudi z Linom.

Napisala: Olivia M., 4. a

DEKLICA IN KAPLJICA

Nekoč je živela deklica po imenu Tinkara. Bila je zelo pridna, imela pa je eno slabo navado. Ko si je umivala zobe, je pustila odprto pipo, ko se je tuširala, je porabila preveč vode.

En dan pa je k njej na obisk prišla mala kapljica, ki ji je bilo Zala. Rekla ji je: Tinkara, porabiš preveč vode, zato sem skoraj edina. Malo bolj varčuj. Res nisem vedela, oprosti, je odvrnila Tinkara. Zdaj, ko vem, tega ne bom več počela, obljubim. In ta deklica ni nikoli več po nepotrebnem puščala odprte pipe in tuša.

Napisala: Mila K., 4. a


Ali živimo z vodo?

Kategorija: E-monec

Učiteljice in učitelji naše šole so nam v okviru Erasmus+ projekta Zaživimo z okoljem pripravili projektni teden Zaživimo z vodo. Naša šola ga je izvedla v tednu od 21. 10. do 25. 10. 2024. Cel teden smo v čisto vsakem razredu, od 1. do 9. razreda, počeli nekaj na temo vode.

Prvi razredi so cel teden beležili pitje vode, se igrali različne igre in se podučili o pomenu vode. Prvošolčki so uživali ob različnih izvedenih poskusih, kot npr. barvni krog, ledeno dinozavrovo jajce, bacili stran!, plava-potone. Imeli so tudi delavnice in predstavo, ki so jim jo pripravili drugi in tretji razredi. Poleg tega so jim sedmi razredi prebrali zgodbo o vodni vili ter z njimi zapisovali pregovore o vodi. Sprehodili so se ob Ljubljanici, opazovali vodnjake in si skupaj z drugimi in tretjimi razredi v Cankarjevem domu ogledali lutkovno-glasbeno predstavo Obrazi vode, nad katero so bili navdušeni.

Fotografija: Barvni krog. Vir: Vanja Potočar, 24. 10. 2024.

Naši drugi razredi so spremljali, koliko vode dnevno popijejo, izdelovali plakat Rešimo vodo in pisali na oblikovane papirnate kapljice zgodbice z naslovom Kapljica pripoveduje in Kaj vse je doživela voda? Med poukom so opazovali vodo v različnih agregatnih stanjih in ugotavljali, da milo odstranjuje umazanijo. A zagotovo so to vedeli tudi že pred tem poskusom!

Fotografija: Zgodbice o kapljici. Vir: Valentina S., 4. 11. 2024.

Fotografija: Raznobarvni dežnički. Vir: Valentina S., 4. 11. 2024.

Fotografija: Za kaj vse potrebujemo vodo? Vir: Valentina S., 4. 11. 2024.

Tretji razredi so pri slovenščini reševali uganke o vodi, se pogovarjali o slovenskih pregovorih, skupaj z učiteljicami prebrali knjigo Potovanje vodne kapljice ter se naučili pesem in ples Ob bistrem potoku je mlin. Prvim in drugim razredom so zaigrali igrico Jure kvak kvak (v obliki japonskega gledališča Kamišibaj). Cel teden so beležili, koliko bidonov vode spijejo ter to povezali s poukom matematike (kaj pomeni prostornina vode, koliko ml tekočine smo popili?). Da je bilo vse skupaj bolj zabavno, pa so izvajali tudi raznorazne čarovnije z vodo. In ravno ta teden so imeli tudi celotedenski tečaj plavanja v bazenu Tivoli. Vode so imeli res več kot dovolj!

Kaj pa je počel četrti razred? Risali so risbe z naslovom Voda za življenje in se pogovarjali o življenju, ki se dogaja v vodi. Pri glasbi so se gibno, besedno in likovno izražali ob skladbi Akvarij, v okviru naravoslovnega dne z naslovom Življenje v vodi pa so se pogovarjali o živalih in rastlinah v rekah, jezerih in morjih.

Pokukajmo še k petim razredom. V okviru naravoslovnega dne z naslovom  Voda so izvajali poskuse in meritve v zvezi z vodo, ustvarjali pa so tako likovne, kot tehniške in literarne izdelke.

Iz petih razredov pa k šestim razredom na predmetno stopnjo. Ti učenci so  pri pouku slovenščine brali legendo o nastanku Ljubljanice (Ste vedeli, da sta se zaljubila Ljubo in Anica?) ter se tudi sami preizkusili v literarnem ustvarjanju. Prav tako so pokukali v svet matematike v vodi. A to še ni vse! Pogovarjali so se o varčevanju vode v angleščini, pri gospodinjstvu pa so si o onesnaževanju voda ogledali film in izdelali plakat.

Fotografija: Plakati v avli naše šole na temo Zaživimo z vodo! Vir: Valentina S., 4. 11. 2024.

Sedmi razredi so pri pouku slovenščine pisali pesmi v razredu oziroma tudi na nabrežju Ljubljanice, pri geografiji pa se učili o nevarnostih poplav v Srednji Evropi in o onesnaženju zvoka in rek. Prav tako so raziskovali vodni svet matematike ter se pri angleščini pogovarjali, zakaj je zdravo piti vodo. Ker to očitno še ni bilo dovolj, so imeli tudi dan dejavnosti na temo vode in zraka.

Osmi razredi so imeli pri geografiji projektno delo na temo vode, kjer ustvarjali plakate, makete, video posnetke in druge predstavitve. Imeli so tudi dan dejavnosti, kjer so povezovali znanje geografije, zgodovine in slovenščine. V stilu lova na zaklad so tekali od postaje do postaje in poskušali odgovoriti na najrazličnejša vprašanja in naloge o mostovih in vodnjakih v središču Ljubljane. Zmagovalna pesem ene od skupin se glasi takole:

Šli smo čez Šuštarski most,

ki je trden kakor kamen kost.

Pod njim Ljubljanica teče,

ob njem kostanj se peče.

Ob mostu vidi se grad,

kamor zahajam rad.

Barčica po reki plava,

o, le naprej, o, le naprej.

Fotografija: Postaje in naloge ob vodnjakih in mostovih čez reko Ljubljanico. Vir: Valentina S., 4. 11. 2024.

V tem tednu so osmarčki odšli tudi na ekskurzijo v prečudovito Logarsko dolino. V dolini niso občudovali samo kristalno čisto vodo, razmišljali so tudi o uničevalni moči voda v lanskoletnih poplavah.

Deveti razredi so pri biologiji reševali različne kvize o vodi, pri slovenščini in angleščini brali besedila o vodi in ta besedila obravnavali z vidika vsebine in slovničnih pravil. Pri geografiji so spoznavali vodovja v Sloveniji. Izvedeli so marsikaj novega o vodi.

A niso le posamezni razredi počeli nekaj na temo voda! Prav tako so se pri obveznih izbirnih predmetih posvetili temu tematskemu tednu. Pri Filmski vzgoji  so gledali dokumentarec Dva vodika, en kisik. V okviru Dodatne strokovne pomoči so učenci poslušali zgodbo Vodna vila in čistilčki ter izdelovali plakate, ki spodbujajo k ozaveščeni uporabi vode. Pri interesni dejavnosti Šola je šala pa so imeli vodeno meditacijo na temo vode. V šolski knjižnici so učenci skupaj s knjižničarko pripravili čudovito razstavo na temo vode. Tudi sami ste si jo lahko ogledali in se prepričali, kako čudovito delo so opravili.

Kaj pa smo naredili v okviru Šolskega novinarstva? Vse aktivnosti projektnega tedna Zaživimo z vodo smo natančno opazovali in zapisali za vas, naši dragi bralci! V drugih rubrikah E-monca pa si lahko še ogledate, kaj so učenci ustvarjali v okviru tega tedna.

Zapisali: Isabela, 8. b, Lamija, 8. b in Alegra, 7. b.


Adventni koledar 2024

Kategorija: E-monec

Božično-novoletni prazniki se nezadržno bližajo in vsi jih nestrpno pričakujemo.

Ustvarjalci E-monca smo našli način, da vam v veselem pričakovanju pomagamo zdržati ta zadnji mesec. Zamislili smo si, da vam popestrimo praznični december z ugankami na temo božiča.

Vsako sredo v mesecu decembru bomo na našem spletnem časopisu objavili nove uganke.

Če znate odgovoriti na uganko, odgovor napišite na listek in ga odvrzite v škatlo v avli drugega nadstropja. Pod odgovorom napišite še datum, ki je zapisan ob uganki, razred in vaše ime.

Če se bo izkazalo, da ste na dovolj ugank odgovorili pravilno, vas bo ob koncu adventa, tj. 24. 12., čakala nagrada.

Ema G., Neli L., Isabela R.

(OIP Šolsko novinarstvo)


Voda – življenjska tekočina

Kategorija: E-monec

Voda je del našega vsakdanjega življenja. Odvisni smo od nje. Voda se nam zdi nekaj popolnoma samoumevnega. Kaj pa se lahko zgodi, če z njo ne bomo varčevali? Moramo jo spoštovati. A kje začeti?

Voda nas spremlja na vsakem koraku

Vodo lahko srečamo na vsakem koraku v obliki dežja, gretja, predstavlja nam življenjsko pomembno pijačo. A kaj je na vodi res posebnega? Nič, boste rekli. Samo dolgočasna prozorna tekočina je, ki jo uporabljamo za preživetje in je hkrati vir za večino gospodinjskih opravil. No, na to res lahko gledamo s takega vidika. V prispevku pa vam predstavljam nekaj možnih izhodišč, kaj je voda.

Voda v širšem pomenu predstavlja:

  • hrano,
  • gretje,
  • pranje,
  • zalivanje,
  • vreme,
  • našo življenjsko tekočino.

Voda po svetu in v Sloveniji

Vode je na svetu zelo veliko. Ta voda je slana ali sladka.

Graf vode na svetu vir: https://eucbeniki.sio.si/nit5/1341/index1.html

Vas je zgornji graf presenetil? Naših starejših bralcev verjetno ne. Da, sladke vode je na svetu zelo malo. Pitne vode pa še manj! Zdaj verjetno razumete, zakaj moramo z njo varčevati.

Na svetu imamo 5 oceanov: Atlantskega, Indijskega in Tihega (Pacifik), Arktičnega in Antarktičnega, okoli 100 morij in več kot 165 000 rek. Ja, veliko vode, ki teče, se pretaka, curlja in kaplja. Tudi v Sloveniji imamo ogromno vodnih virov. Čudoviti so npr.  Blejsko jezero, Slap Savica, reka Krupa, namočimo pa se lahko tudi v našem koščku Jadranskega morja.

Fotografija: Mrtvo morje. Vir: https://www.seasaltsuperstore.com/blogs/what-is-salt/the-dead-sea-a-quick-history. Pridobljeno 24. 10. 2024.

Fotografija: Blejsko jezero. Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Lake_Bled#/media/File:Lake_Bled_from_the_Mountain.jpg. Pridobljeno 24. 10. 2024.

Voda na Majdi

Na naši osnovni šoli smo se v tednu pred jesenskimi počitnicami posvetili vodi. V vseh razredih se je počelo nekaj v zvezi z vodo. Sedmošolci smo imeli v sredo naravoslovni dan na temo vode in zraka. Spoznavali smo veliko dejstev o vodi, šli na teren in raziskovali lišaje ter temperaturo zraka in vode in izvajali veliko zanimivih in zabavnih poskusov.

Zabavna dejstva o vodi

  • Na Zemlji je enaka količina vode, kot je je bila ob nastanku Zemlje. Voda iz vaše pipe lahko vsebuje enake molekule, kot so jih pili dinozavri.
  • Voda uravnava temperaturo Zemlje. Prav tako uravnava temperaturo človeškega telesa, prenaša hranila in kisik v celice, blaži sklepe, ščiti organe in tkiva ter odstranjuje odpadke.
  • 75 % človeških možganov predstavlja voda in 75 % živega drevesa je iz vode.
  • Doma nima pitne vode 2,1 milijarde ljudi.
  • Ena od štirih osnovnih šol na svetu nima oskrbe s pitno vodo, učenci uporabljajo vodo iz nezaščitenih vodnih virov ali pa so žejni.
  • Vsak dan več kot 700 otrok, mlajših od pet let, umre zaradi driske, povezane z zdravju nevarno vodo ter s slabimi sanitarnimi razmerami.
  • V osmih od desetih gospodinjstev, ki nimajo vode, so za prinašanje vode odgovorne ženske in dekleta.
  • Približno 159 milijonov ljudi uporablja za svojo pitno vodo površinske vode, kot so ribniki in potoki.
  • Približno 4 milijarde ljudi – skoraj 2/3 svetovnega prebivalstva – se najmanj en mesec na leto sooča s hudim pomanjkanjem vode.
  • Bogatejši so na splošno deležni visoke ravni oskrbe z vodo ter storitev, povezanih s sanitarnimi razmerami in higieno ob (pogosto zelo) nizkih stroških, medtem ko revni plačujejo veliko višjo ceno za podobno ali slabšo kakovost storitev.
  • Do leta 2050 naj bi svetovno prebivalstvo naraslo še za 2 milijardi, s čimer naj bi se potrebe po vodi povečale za 30 %.
  • 80 % odpadnih voda, ki jih ustvari človeška družba, se neprečiščenih izliva nazaj v okolje.

Viri:

https://www.quora.com/How-many-rivers-are-there-on-Earth-What-are-they-Which-one-is-the-most-important-and-why#:~:text=However%2C%20it%20is%20estimated%20that,length%20of%20approximately%206%2C400%20km.

https://study.com/academy/lesson/the-earths-oceans-seas-gulfs.html#:~:text=There%20is%20one%20global%20ocean,the%20world%20they%20lay%20in.

https://oceanservice.noaa.gov/facts/howmanyoceans.html#:~:text=There%20is%20only%20one%20global%20ocean.&text=Historically%2C%20there%20are%20four%20named,are%20the%20most%20commonly%20known.

Vse pridobljeno 24. 10. 2024.

Zapisal: Jonatan, 7. a


Prazne laži

Kategorija: E-monec

Ko se mi ljudje direkt v faco lažejo,

mi resnice na belem platnu ne pokažejo,

sami vedo, da si dušo s tem mažejo,

ampak še vedno mi te prazne obljube kažejo.

Ko pa jst dobim to žejo pa resnici,

jih vprašam, pa še vedno ne povejo po pravici.

In pol rečejo, da jih obtožim po krivici,

in da vse to so bli samo nedolžni vici.

Zapisal/-a: Amadeus, 8. b


Izlet v Škocjanske jame

Kategorija: E-monec

V torek, 8. oktobra 2024, smo se 8. razredi odpravili na izlet v Škocjanske jame, kjer smo si ogledali le delček tega čudovitega podzemnega sveta.


Začetek jame je namenjen obiskovalcem, večji del jame pa je neprehoden. Pot v jami ni bila utrujajoča, saj je bilo v jami prijetno hladno. Ogledali smo si stalagmite in stalaktite najrazličnejših oblik. Hodili smo po doslej največjem znanem podzemnem kanjonu na svetu. Še učiteljica Nina Farič nam je med sprehodom zaupala, da ji je kanjon zelo všeč, saj je med najbolj osupljivimi na svetu.

Fotografija: Podzemni kanjon Škocjanske jame. Vir: Vid C., 8.a, 8. 10. 2024.


Po jami sta nas popeljali vodički, ki sta nam pripovedovali o zgodovini Škocjanskih jam in o zgodovini Krasa. Med pripovedovanjem smo bili vsi pozorni na morebitne netopirje. Razmišljali pa smo tudi o težkem poklicu jamarjev. Le kako si upajo spustiti tako globoko v neznani podzemni svet?


Zanimivost, ki smo si jo vsi zapomnili je, da Kras/kras lahko napišemo z veliko ali malo začetnico. Kras je pokrajina v Sloveniji, kras z malo začetnico pa označuje različne kraške pojave. Ko smo prispeli na konec turistične poti po jami, se nam je zdelo, kot da smo bili v pravljici. Kapljice vode so padale s stropa, veter je rahlo pihljal, sončni žarki pa so sijali v jamo in jo osvetljevali.


Po ogledu smo se z učiteljico Kajo Marinko Smolnikar pogovarjali, da je res neverjetno, kako je reka Reka ustvarila tako čudovito jamo in številne kapnike v njej.

Fotografija: Kapniki v obliki loncev. Vir: Vid C., 8.a, 8. 10. 2024.

Fotografija: Kapnik. Vir: Vid C., 8. a, 8. 10. 2024.

Pot smo nadaljevali proti izhodu jame, a pred seboj nismo pričakovali več kot 800 stopnic. Učenki Isabela R. in Ema Ana P. sta bili po vzponu po številnih stopnicah zelo utrujeni, a sta se s sošolkami med hojo tudi zelo zabavali. Stopnice so nas vse dodobra zlakotnile, zato smo se ustavili za posladek, učiteljice pa so spile kavo. Po odmoru smo se z avtobusom v veselem razpoloženju odpeljali nazaj proti Ljubljani.


Zapisali: Neli in Anaja, 8. b


Trnovski most

Kategorija: E-monec

Rap video (Ema & Tea)


Od prvega cveka do vodenja osnovne šole

Kategorija: E-monec

Intervju z gospo ravnateljico, mag. Matejo Urbančič Jelovšek

Naša tokratna sogovornica je ravnateljica OŠ Majde Vrhovnik, mag. Mateja Urbančič Jelovšek. Želimo jo spoznati ne samo kot ravnateljico, ampak tudi kot osebo. Kakšna je bila naša ravnateljica kot učenka? Kaj ji je bilo všeč? Kaj pa jo danes nasmeji? V čem uživa? Z gospo ravnateljico smo se pogovarjale ob soku in piškotih v prijetnem vzdušju njene pisarne.

Na katero osnovno šolo ste hodili?

Hodila sem na Osnovno šolo Brezovica pri Ljubljani.

Ali ste kot otrok radi hodili v šolo?

Ja, rada sem hodila v šolo, predvsem zato, ker sem tam imela veliko prijateljic in prijateljev. Z nekaterimi sem se tako dobro razumela, da smo še zdaj v stiku.

Kateri predmet vam je bil najljubši in zakaj?

Ne boste verjeli, ampak matematika. Verjetno zato, ker sem imela super učiteljico, ki je odlično razlagala. Všeč mi je bilo tudi to, da se mi ni bilo treba nič učiti na pamet, ampak je bilo vse logično. Tam sem dobila same dobre ocene. Za razliko od kakšne zgodovine ali takratnega zemljepisa. Učenje na pamet, sploh datumov delavskih gibanj, mi ni bilo pri srcu.

Katerega učitelja ste si najbolj zapomnili? In po čem?

To je bila učiteljica matematike, gospa Marija Sever, ki me je navdušila za matematiko. Bila mi je navdih in zato sem sama kasneje naredila diplomsko nalogo iz matematike ter napisala ogromno učbenikov, delovnih zvezkov in priročnikov za matematiko.

Kakšna je bila vaša prva šolska torba?

Moja prva šolska torba je bila modre barve s preklopom. Njen pokrov je bil rumen, rdeč in moder. Na njej so bile tudi kockice. Tako torbo sem imela, ker takrat nismo imeli veliko izbire. Mogoče je bil na voljo deset modelov, pa še to ne v isti trgovini.

Kaj vas je v osnovni šoli najbolj motilo?

Ne bi rekla, da me je kaj posebej motilo. Je bil pa drugačen odnos med učitelji in učenci. Na primer: kadar je šel ravnatelj mimo nas, je vse utihnilo. Pravzaprav smo se ravnatelja kar malo bali. In tega nisem marala, zato moram prav posebej pohvaliti naše učence in učenke, ki me lepo pozdravijo na hodnikih.

Ali vas je ravnatelj kdaj kregal?

Ne, nikoli. Sama sem dobila veliko pohval in priznanj. Bila sem tudi dobra športnica, na krosu na primer sem bila prva, druga ali tretja. Rada sem smučala in se udeleževala plesnih tekmovanj. Enkrat sem bila tam tudi prva. Naredila sem tudi planinsko in glasbeno šolo. Tudi v šoli sem bila aktivna, saj sem sodelovala na veliko prireditvah. Igrala sem klarinet.

Ali ste kdaj plonkali?

V osnovni šoli nisem, sem pa potem v srednji šoli imela nekaj zapisano na ravnilu in to spet pri geografiji. Torej mi te številke res niso šle, čeprav zdaj, ko moram kaj upravljati s številkami, je bolj matematično in mi to ne dela težav.

Kdaj ste dobili prvo enko?

Prvo enko sem dobila v srednji šoli in to z enim prav posebnim razlogom. Nismo imeli napovedanih spraševanj in sem bila v enem dnevu vprašana 4 predmete. Zadnjo šolsko uro me je učiteljica fizike poklicala in sem ji odgovorila, da ne znam, saj se mi je zdelo, da sem bila tisti dan že toliko stvari vprašana, da ne zmorem več odgovarjati. In sem dobila negativno oceno.

Kaj je bila največja traparija, ki ste jo ušpičili v osnovni šoli?

Prav spomnim se, da je bil sedmi razred in sem jaz in en fant, s katerim sva si bila všeč, klepetala in nisva vedela za kaj gre, ko me je učiteljica kemije poklicala. Ker nisem ničesar vedela, sem bila vpisana v dnevnik.

Ali nam lahko prosim slikate stran vašega spričevala?

Seveda. Do četrtega razreda sem bila odlična in moram povedati, da smo bili od tridesetih učencev odlični trije, mogoče dva.

Spričevalo gospe ravnateljice iz 4. in 6. razreda osnovne šole. FOTO: Isabela Rušt.

Kakšna je bila glavna razlika med sedmim razredom sedaj in sedmim razredom takrat, ko ste vi hodili v šolo?

Glavna razlika je ravno ta odnos med učenci in učitelji. Takrat si nismo upali ničesar reči. Največ, kar smo naredili, je bilo, da smo klepetali. No, mogoče so kakšni fantje kakemu učitelju kaj spremenili na kolesu. Največja razlika je bila, da ni bilo napovedanih spraševanj ter statusov. Mnogo več otrok je ponavljalo razrede. Jaz sem v vseh letih izgubila 6 sošolcev. Bili so tudi drugačni učni načrti in način učenja. In ocenjevalo se je vedenje. Vedenje je bilo lahko VZORNO, PRIMERNO ali MANJ PRIMERNO. Vzorno vedenje je zopet imelo le nekaj učencev v razredu.

Kakšen je bil vaš prvi razred, ki ste ga učili?

Ko sem začela delati, sem bila prvo leto v podaljšanem bivanju. Takoj naslednje leto sem pa že učila prvi razred. Na začetku je bilo malo težko, kajti nismo imeli interneta in sem zato veliko časa preživela v knjižnicah, iskala, katere učne metode naj uporabim in kaj je za otroka najbolje. Ker takrat o tem ni bilo veliko zapisanega, sem si didaktične igre in učne pripomočke izmislila in ustvarjala sama. Te poučne igre sem imela tudi vedno v razredu, zato da so otroci z njimi utrjevali znanje, ko so rešili vse drugo. Kasneje sem naredila tudi računalniško igro in bila zanjo nagrajena, ter postala učiteljica leta 2006 pri Mladinski knjigi.

Kdaj in kje ste se navdušili za poklic učiteljice?

Za ta poklic sem se navdušila že v prvem razredu. Takrat ni bilo avtobusov, ki bi otroke »pobirali« na poti v in iz šole, zato smo se s prijatelji dobili in skupaj odšli v šolo. Ustavili smo se pred hišami in vedno se nam je nekdo pridružil. Kot danes Pešbus, le da smo hodili sami, brez staršev, že v 1. razredu. Ko smo se vračali, smo se ustavili pri eni sošolki, ki je imela tablo in krede. Vedno sem želela jaz poučevati.

Navedite prosim najbolj prijeten spomin na leta, ko ste poučevali na razredni stopnji?

Od tam imam zelo veliko lepih spominov. To pa zato, ker sem rada poučevala. Imela sem tudi urice za babice in dedke. V zadnjem delu razreda smo postavili stole, oni pa so prišli in gledali, kako se mi učimo, otroci pa so tudi nastopali. Zamislili smo si neko temo npr. pomlad. Pogovarjali smo se o metuljih, o njih pisali zgodbe ter računali in reševali besedilne naloge na treh nivojih znanja.

Zajeten kup učnih pripomočkov, učbenikov, delovnih zvezkov in priročnikov, ki jih je napisala mag. Mateja Urbančič Jelovšek. FOTO: Isabela Rušt.

Kaj pa se vam zdi pri poklicu ravnateljice najtežje?

To so trenutki, ko se moraš na hitro odločati. Kajti na eni strani imaš veliko učencev in učiteljev, na drugi strani pa ogromno staršev. Dostikrat se posvetujem, včasih pa se pač ne morem, ker ni časa. Npr. ob nedavnem preplahu glede streljanja po šolah. Najprej sem se morala odločiti, kako bom obvestila starše. Takrat sem pogledala z večih vidikov na svojo idejo. Torej, najtežje je, ko se moraš sam nekaj na hitro odločiti. Kajti istočasno veš, da nikoli ne bodo vsi zadovoljni, saj imamo 520 učencev, 1040 staršev in 65 zaposlenih.

Gospa ravnateljica, hvala za vaš čas, ki ste ga nama namenili za pogovor. Veseli naju, ker ste nama dovolili pokukati v nekatere vaše spomine in prepričani sva, da bodo bralci spletnega časopisa E-monec z velikim zanimanjem prebrali vaše odgovore. Želiva vam še veliko uspehov pri vodenju naše šole.

Selfi z gospo ravnateljico. FOTO: Isabela Rušt.

Z ravnateljico Osnovne šole Majde Vrhovnik, mag. Matejo Urbančič Jelovšek, sva se pogovarjali Isabela Rušt, 7. b in Talia Kosem, 7. a.


Koledar

december 2024
P T S Č P S N
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031  
Accessibility